Velíka nóč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih.

Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo (pogovorno žegnajo) jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Jedila imajo določeno simboliko, suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, potica pa krono.
Pirhi
Pirhi

Velika noč je premakljiv praznik, v odvisnosti od datuma velike noči so tudi datumi nekaterih drugih cerkveni praznikov in tudi pust. Določeno je, da se praznik obhaja prvo nedeljo po prvi spomladanski polni Luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom.

Praznik sam ima korenine tudi ali predvsem v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Pri nas prazniku rečejo tudi vuzem ali uskrs.

Zgodnje kristjane so krščevali v tednu pred veliko nočjo. Znamenje krsta, vstopa v novo življenje, je bilo jajce. Izmenjevanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja boginje Eostre. Jajca predstavljajo ljubezen in prijateljstvo, pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce.

  


  


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Praznik velike noči nima neke posebne tradicije v poganskih verstvih ampak v judovski religiji. Iz poganskih praznikov so vzeti običaji in šege, ki jim je krščanstvo pripisalo nov pomen. Prav na isti dan judje obhajajo praznik pashe, to je spomin na rešitev Izraelscev iz Egipta, kjer so bili sužnji. Zato se vedno pri večerni maši na veliko soboto (vigiliji) bere berilo iz 2. Mojzesove knjige 12. do 14. poglavje. Ker je Jezus bil križan v petek pred praznikom in še isti dan položen v grob, saj telo ni smelo na tako velik praznik ostati na križu. Kljub zastraženemu grobu je v nedeljo zjutraj vstal in zato kristjani praznujemo nedeljo, kot dela prost dan, pri judih pa je to sobota. Velika noč je praznik vstajenja, ko je smrt premagana in bomo vstali tudi mi poslednji dan. Premagal ni smo smrt ampak tudi prekletstvo greha in nas osvobodil. Zato veseli vsklikamo - aleluja.



_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

    

Evo, še jaz prilagam dva filmčka v zvezi z Veliko nočjo :


Velikonočni pirhi
http://www.genspot.com/ShowVideo.aspx?video_id=51472

Velika noč
http://www.mojvideo.com/video-velika-noc/cde852a367c58dcf034d


LP Ariel,

Res lepe stvari ste prispevali. Da bodo velikonočni prazniki lepi.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Kristjani praznujejo veliko noč

Krščanski svet praznuje najpomembnejši praznik, Jezusovo vstajenje od mrtvih. Po vsej Sloveniji potekajo jutranje vstajenjske procesije.

Gre za največji krščanski praznik, saj se verniki spominjajo največjega čudeža in temelja vere, vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih. Vstajenjsko mašo bo v ljubljanski stolnici daroval ljubljanski nadškov in metropolit Alojz Uran, v mariborski stolnici pa bo vstajenjsko procesijo in sveto mašo vodil mariborski nadškof Franc Kramberger.



Sinoči so v cerkvah potekale velikonočne vigilije, nočne liturgije pred veliko nočjo, papež Benedikt XVI. pa je velikonočno bedenje vodil v baziliki svetega Petra v Vatikanu.


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Upam, da ste uživali ob velikonočnih dobrotah in da vas ne bolijo trebuščki zaradi preobilnega zajtrka.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Pa še skladba za te dni primerna
Hallelujah Haendel coro U de G

http://www.youtube.com/watch?v=OAMrHugt8Fw


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

vitez je napisal/a:

Upam, da ste uživali ob velikonočnih dobrotah in da vas ne bolijo trebuščki zaradi preobilnega zajtrka.

Ej ne ti men od velikonočnga fruštka,do božiča sm dobr tolk sm se napoku fruštka pa malce pa južne pa popoudanskih pa večernih prgrizkov de bom lihkar poču. Sam de neb blo treba it na urgenco he he he, no noč je kr dobr šla skoz,dons mi pa kej dost jest ne paše,sam je še velik potice pa šunke ostal,obiski so pa tega tut že presit,
pa ne morem u promet spravt.Mater se mamo fajn!

Poklon
TULIPAN

TULIPAN je napisal/a:

vitez je napisal/a:

Upam, da ste uživali ob velikonočnih dobrotah in da vas ne bolijo trebuščki zaradi preobilnega zajtrka.

Ej ne ti men od velikonočnga fruštka,do božiča sm dobr tolk sm se napoku fruštka pa malce pa južne pa popoudanskih pa večernih prgrizkov de bom lihkar poču. Sam de neb blo treba it na urgenco he he he, no noč je kr dobr šla skoz,dons mi pa kej dost jest ne paše,sam je še velik potice pa šunke ostal,obiski so pa tega tut že presit,
pa ne morem u promet spravt.Mater se mamo fajn!

Poklon
TULIPAN

Jaz mislim, da bi se vsak dan morali napokat zajtrka, kar pa se nekateri ne. En čas sem poskusila, pol pa spet nehala. TULIPAN ti pa si omisli kakšne štirinožne prijatelje, pa boste skupaj do polnoči jedli.     


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Butarice - simbol velikonočnega časa

Na cvetno nedeljo, zadnjo nedeljo pred velikonočno, krščanski verniki blagoslavljajo v šope povezano zelenje oziroma butarice.

Velikonočna butarica, del velikonočne simbolike, predstavlja snop tradicionalno obarvanih oblancev in zelenja. Blagoslov butaric v katoliških cerkvah na cvetno nedeljo sega v 9. stoletje, navada pa je poznana na območju srednje Evrope, v Nemčiji, Avstriji in na Češkem ter po vsej Sloveniji.

Za butarico obstajajo različna imena glede na posamezna slovenska področja in kraje: na Dolenjskem jo imenujejo pušelj ali žegen, v Beli krajini drenek, v Prekmurju in na Štajerskem snop, presmec ali pegelj, na Gorenjskem beganica, v Kranjski Gori prakelj, na Primorskem veja in vivnik, v okolici Ljubljane pa butarica ali tudi samo butara.

Cvetna nedelja je uvod v veliki teden, ko se kristjani spominjajo zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja. Kot je povedala Bernarda Kvas iz Spodnjih Palovč, ki butarice izdeluje že 43 let, so palovške butarice sestavljene iz sedmih različnih vrst lesa – vrbe, brinja, leske, oljke, ciprese, smreke in bršljana.



_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

So potresi ob veliki noči in božiču naključje?        


Ob nedavnem hudem potresu v Italiji sem se spomnil na članek pokojnega zgodovinarja dr. Franceta Susmana, ki je med drugim tudi ugotovil, da se je zelo veliko potresov v preteklosti zgodilo ravno v času dveh največjih cerkvenih praznikov, velike noči in božiča.

Citiram: »Vsi Evropejci so 12.4.1998 ravno sedli k velikonočni pečenki, ko so se v Posočju in v Sloveniji ob 13. uri tla zamajala. Tudi leta 1895 je bil rušilni ljubljanski potres na velikonočno nedeljo, ko so ljudje ravno legli k počitku po obilnem praznovanju "zmage življenja nad smrtjo" in Črnogorci so se pripravljali 1979 zjutraj na velikonočno praznovanje, ko je zabobnelo.

Zadnji cunami pa je presenetil ob božiču. Nepričakovana smrt ima navadno zelo hude posledice. Za oba praznika se pokolje na stotine milijonov živali. Po Einsteinovem zakonu trpljenja (internet: EPW) se groza iz klavnic in iz laboratorijev s poskusi na živalih širi po določenih fizičnih zakonih, dokler se ne razbremeni v ujmah, zlasti potresih. Zakon groze raziskujeta v New Delhiju prof. dr. Madam Mohan Bajaj in dr. Vijay Ray Singh.«

Potres v Italiji se je zgodil v velikonočnem času. Je to spet naključje ali pa gre morda verjeti znanstvenikom? Je tudi to naključje, da je, po poročilih italijanskega kulturnega ministrstva bilo v potresu največ škode na cerkvenih stavbah? Mnogi ne verjamejo več v naključja, ampak verjamejo v duhovni zakon setve in žetve oziroma zakon akcije in reakcije.

Morda je porušenje cerkvenih zgradb samo žetev katoliške cerkve, ki z blagoslovi živalskih trupel podpira masovno klanje živali za veliko noč in božič. Po nauku katoliške cerkve živali nimajo duše in jih lahko izkoriščamo v različne namene: za hrano, obleko, lov, razvedrilo, znanstvene poskuse.

Damjan Likar
Ostrožno pri Ponikvi 26
3232 Ponikva


Vir: Sončeve pozitivke 07.04.2009 - Pisma bralcev

LP Ariel

Barvanje pirhov z naravnimi barvili        


Rožnati/lila/roza pirhi:

- iz kozarca vložene rdeče pese odlijemo tekočino, jo nekoliko razredčimo in v njej kuhamo ter ohladimo jajca. Lahko pa vzamemo pol- kilogramski paket zamrznjenih malin, jih odmrznemo, prilijemo malo vode, zmešamo, precedimo, dodamo malo kisa in v tej tekočini kuhamo jajca.

- trdo kuhano jajce namočimo v grozdni sok z dodatkom limoninega soka

- jajce skuhamo v šipkovem čaju ali pa trdo kuhano jajce namočimo v sok vložene rdeče pese ali v borovničev, brusnični ali ribezov sok; jajce lahko skuhamo v zavrelici od kuhanja rdeče pese (500 g pese na liter vode) ali v zavrelici iz zamrznjenih malin (250 gramov na liter vode);

Rdeči pirhi:

- teran

- jajca kuhamo v šipkovem soku ali v zavrelici iz suhih lupin rdeče čebule, vode in rdečega kisa;

Skoraj črni pirhi:

- jajca kuhamo v gostem ruskem čaju

- jajca kuhamo v pravem čaju;

Oranžni/pomarančni pirhi:

- v vroči vodi raztopimo nekaj žlic rdeče paprike in v tej tekočini kuhamo jajca.

- jajca kuhamo v zavrelici vode in nekaj žlic mlete rdeče paprike;

Rumeni pirhi:

- v vodi najprej skuhamo skodelico ognjičevih cvetov z malo kisa in soli, nato precedimo in v zavretku skuhamo jajca.

- za rumena pa žafranika ali kurkuma.

- v vodi skuhamo olupke 6 jabolk sorte zlati delišes, 3 žlice mlete kurkume, žličko žafrana v prahu, 2 žlici kamilic ali 4 pesti suhih bezgovih cvetov;

Zeleni pirhi:

- v vodi pol ure kuhamo špinačo, zeleni čaj, koprive, preslico, kislico in regrat (na 2 litra vode naj bo kar pol kilograma zelišč, žlica zelenega čaja in 1 dl kisa). Nato z paličnim mešalnikom vse skupaj zmešamo, precedimo skozi gazo in v tej tekočini štirideset minut kuhamo jajca, nato jih kar v tej vodi tudi ohladimo.

- jajca skuhamo v zavrelici iz špinače ali kislice, lahko pa tudi v zmešamo mešanici vode in mladih listov kopriv, praproti, bršljana, bezga ipd. (250 gramov listov na liter vode). Nežne zelene odtenke dosežemo s kuhanjem jajc v zelenem čaju;

Rjavi pirhi:

- za rjave pa že veste, da se kuhajo v vodi skupaj z olupki čebule.

- v vodi skuhamo suhe lupine rjave čebule

- vroče trdo kuhano jajce namočimo v skodelici instant kave z dodatkom kisa ali limoninega soka (1 žlička na 2 dl kave)

- jajca kuhamo v precejeni instant kavi ali turški kavi; odtenke barve reguliramo s količino kave.

Vijolični pirhi:

- za vijolična jajca je dobro rdeče zelje

- v vodi skuhamo suhe lupine rdeče oziroma vijoličaste čebule

- jajca kuhamo v zavrelici iz enakega razmerja vode in soka iz črnega ribeza

Sivi pirhi:

- jajca kuhamo v zavrelici iz 2 pesti zdrobljene hrastove skorje in litra vode

Vir: Sončeve pozitivke 10.04.2009


    

LP Ariel

Za rjave in zelenepirhe se vedela kako se barvajo, za ostale pa res nisem vedela.  
Hvala za nasvete, jih bom kar nekaj uporabila.

Pa hitro barvat, drugače bo prepozno. Jutri zjutraj mislim, ker ponoči verjetno ne bomo barvali.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.