POVEZUJMO SE Seznam forumov
Registriraj seIščiPogosta vprašanjaSeznam članovSkupine uporabnikovPrijava



Odgovori na to temo Stran 1 od 1
NEVARNOST KOŽNEGA RAKA
Avtor Sporočilo
Odgovori s citatom
Prispevek NEVARNOST KOŽNEGA RAKA 
Pigmentna znamenja: 101 razlog, da jih pregledate  

 V Evropi vsako leto za agresivno obliko kožnega raka, to je malignim melanomom, zboli več kot 50 tisoč ljudi. Melanom ni le ena od oblik kožnega raka, ampak je tudi najnevarnejša od vseh. Nezdravljena se lahko razširi po telesu in zaseva v druge organe ter s tem večinoma povzroči smrt. Dovolj velik razlog, da zgodnjemu odkrivanju malignega melanoma - pomembno je namreč prav njegovo zgodnje odkritje - posvetimo vso pozornost. Tudi pri nas. In da se - zaščitimo.

 

 Maligni melanom je rakasto obolenje, ki zelo hitro naredi razsevke, zato je zgodnje odkritje bolezni nadvse pomembno. Če je melanom v zgodnji fazi razvoja, ko je tanjši od 0,75 milimetra, je preživetje skorajda stoodstotno (90-odstotno desetletno preživetje). Globalne podnebne spremembe in spremembe v načinu preživljanja prostega časa pa so tudi razlog, da postaja kožni rak vse bolj aktualna tema. V nekaterih predelih sveta, na primer v Avstraliji, je dobil celo razsežnosti epidemije. A prav tamkajšnje izkušnje so pokazale, da je mogoče s primernim ozaveščanjem javnosti in z rednim samopregledovanjem doseči izjemno dobre rezultate ne le zdravljenja, temveč zgodnjega odkrivanja bolezni, ko je torej še čas, da se grozeča bolezen, čeprav maligna, v celoti pozdravi.

 

 "Dan boja proti melanomu

Združenje slovenskih dermatovenerologov in Farmacevtski laboratorij La Roche-Posay tako letos že drugič organizirata javnozdravstveni preventivni projekt za zgodnje odkrivanje melanoma pod imenom Dan boja proti melanomu. Projekt je del večletne evropske preventivne pobude v organizaciji Evropske akademije za dermatologijo in venerologijo (EADV) pod imenom Euromelanoma day. Vodilo letošnjega projekta je: 101 razlog, da pregledate svoja pigmentna znamenja. Na ta dan lahko ljudje v evropskih državah, ki sodelujejo v projektu, obiščejo dermatologa za brezplačen preventivni pregled pigmentnih znamenj. Da so države opozorila o pomembnosti zgodnjega odkritja bolezni, ki lahko ima usodne posledice, vzele zares, razkriva podatek, da se je število držav, ki sodelujejo v projektu, povečalo z manj kot devet prvo leto na 26 v letošnjem.

Lani se je projektu pridružila tudi Slovenija s prvim slovenskim dnevom boja proti melanomu. V sklopu projekta je 26 dermatologov prostovoljno pregledovalo pigmentna znamenja v 22 dermatoloških ambulantah v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah v desetih slovenskih mestih, in sicer v Ljubljani, Celju, Mariboru, Kopru, Novi Gorici, Novem mestu, na Jesenicah, v Domžalah, Rogaški Slatini in Ankaranu. Skupno so pregledali okoli 400 ljudi in odkrili dva histopatološko potrjena maligna melanoma.

Temeljni cilj preventivnega projekta ostaja tudi letos enak: zgodnje odkrivanje malignega melanoma, saj le to zagotavlja uspešno zdravljenje in visoko preživetje. Pomemben cilj projekta pa je hkrati ozaveščanje splošne populacije o nevarnosti nepremišljenega vedenja na soncu, škodljivih posledicah UV-žarkov za zdravje ter zdravilnih načinih zaščite pred UV-žarki in pomembnosti samopregledovanja pigmentnih znamenj. Skratka, kar 101 razlog, da pregledate svoja pigmentna znamenja.

"Pomembno je vedeti," opozarja med drugim Tijana Orešič Barać, dermatovenerologinja iz UKC Maribor, "da je melanom v porastu. Po podatkih registra raka za Slovenijo je v zadnjih štiridesetih letih incidenca omenjenega melanoma pri moških narasla za osem- in pri ženskah za petkrat, ves čas pa opažamo trend naraščanja. Pogosteje se pojavlja pri ženskah, opažamo pa, da bolezen hitreje narašča pri moških," pravi in opozarja, da je ob kakršnihkoli spremembah na znamenju (sprememba velikosti, oblike ali barve) ali če znamenje prične srbeti, se spremeni na otip (postane trše ali mehkejše), se dvigne nad nivo kože (v veliki večini melanom vznikne na novo) treba obiskati zdravnika.

 

 "Koža si grehe zapomni �

Četudi ozaveščenost ljudi o nevarnostih škodljivega izpostavljanja soncu narašča, pa se marsikdo žal še ne zmeni za opozorila, dodaja Tijana Orešič Barać. "Žal premnogi še vedno sprašujejo "ja, kako pa bom porjavel, če bom uporabljal visok zaščitni faktor", ne da bi se pri tem zavedali nevarnosti tovrstnega nepremišljenega vedenja na soncu. In tako je žal še vse preveč tistih, ki se ne zavedajo, da se je treba izogibati soncu med 11. in 16. uro, da se je pred škodljivimi posledicami UV-žarkov treba zaščititi tudi s klobuki, sončnimi očali in oblačili, da je nujna uporaba zaščitnih sredstev, za katere moramo poskrbeti vsaj pol ure pred izpostavljenostjo soncu, zaščito pa nato obnavljati na dve uri, še posebno po kopanju, potenju, brisanju z brisačo, in da škodljivim vplivom sončnih žarkov še posebno ne smemo izpostavljati otrok." Kožni rak, zlasti v zgodnjih stadijih, se lahko pojavi v številnih oblikah, na primer kot lisa različnih barv, ranica, zatrdlina itd. Zdravniki prav zato opozarjajo, da ne smemo prezreti nikakršne na novo zrasle ali že obstoječe spremembe oziroma znamenja na koži, ki se kakorkoli spreminja. Še posebno bodimo pozorni, kot pravijo zdravniki, na vsako spremembo velikosti, barve, oblike ali debeline že obstoječih peg ali prirojenih znamenj in drugih tvorb, kar je ključno za zgodnje prepoznavanje melanoma. Redno pregledovanje znamenja na koži je nujno za zgodnje odkritje melanoma. Najboljša zaščita pred njim pa je, da ničesar ne jemljete za samoumevno, ampak se, še opozarja dermatovenerologinja Tijana Orešič Barać, takoj posvetujte z dermatologom.

Samopregledovanje je nadvse pomembno. Naj kot zanimivost zapišemo, da so raziskave pokazale, da samo 25 odstotkov melanomov odkrijejo zdravniki, veliko večino pa bolniki, ki opazijo, da se znamenje spreminja. Žal pa je težava v tem, da je takrat, ko bolniki ugotovijo, da je nekaj narobe, bolezen lahko že preveč napredovala. "Gre za "morilski rak", ki se pojavlja navadno na koži, zato ga lahko pozoren pacient odkrije sam v zgodnji fazi, ko je ozdravljiv. Prav zato je nadvse pomembno, da ljudi ozavestimo in poučimo o tem, na kakšne spremembe naj bodo posebno pozorni. Videl sem preveč po nepotrebnem prezrtih in "zamujenih" primerov," pravi med drugim prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., strokovni vodja projekta, iz Dermatologije Bartenjev Rogl.

"Zdravega sončenja ni �

Četudi vpliv sončnih žarkov ni enako povezan z vsemi vrstami melanomov, pa je treba vedeti, da ni zdravega sončenja. Tega bi se morali zavedati tudi takrat, ko se po porjavelost odpravljate v solarij, saj je ta žal enako škodljiv. Ne nazadnje so to dokazale vse raziskave, ki so jih opravili v zadnjih letih. Škodljivi so namreč tudi UVA-žarki, za katere so nekoč mislili, da niso, sedaj pa je že jasno, da tudi ti povzročajo rakasta obolenja. Res je, da ti žarki kože ne opečejo, ampak jo obarvajo. A dejstvo je, da je poškodovana koža rjava. Mnogi pa so prepričani, da je sončenje varno, če zagorijo brez opeklin, kar pa je seveda daleč od resnice. Rjavo ni zdravo, opozarjajo dermatologi in dodajajo, da tudi pripravki z visokim zaščitnim faktorjem ne pomenijo, da se lahko brez škode v nedogled izpostavljamo sončnim žarkom.

 

 Preventivni pregledi 18. aprila

Vodilo letošnjega projekta je 101 razlog, da pregledate vaša pigmentna znamenja. V ta namen bodo v soboto, 18. aprila, od 8. do 12. ure organizirani brezplačni preventivni pregledi pigmentnih znamenj v dermatoloških centrih in ambulantah po vsej Sloveniji. Naročanje na preventivne preglede bo potekalo izključno preko brezplačne modre telefonske številke 080 26 44, in sicer lahko to storite še do 17. aprila oziroma do zapolnitve vseh prostih terminov. Naročite se lahko ob delavnikih od 9. do 17. ure. "La Roche-Posay že vrsto let v partnerstvu z nacionalnimi dermatovenerološkimi društvi po vsej Evropi organizira javnozdravstveni preventivni projekt za zgodnje odkrivanje melanoma Euromelanoma day. Letos smo se v Sloveniji tako že drugič odločili, da se priključimo tej izjemno uspešni preventivni pobudi," pravi med drugim mag. Karmen Voda, direktorica dermokozmetične znamke La Roche-Posay.

Kdo zboli za kožnim rakom

Četudi za kožnim rakom lahko zboli kdorkoli, je tveganje še posebno povečano pri štirih skupinah ljudi, in sicer so ogroženi ljudje s svetlo kožo, ljudje z večjim številom pigmentnih znamenj po telesu, tisti, ki imajo kožnega raka v družini, in vsi, ki se veliko izpostavljajo soncu. Kožnemu raku so še posebno podvrženi tisti z zelo svetlo kožo, s svetlimi, rdečimi ali svetlo rjavimi lasmi in modrimi, zelenimi ali sivimi očmi. Ti ljudje so pogosto pegasti, zlahka jih opeče sonce, njihova koža pa običajno ne porjavi.

Kako prepoznamo melanom

A (asimetrija)

Melanomske (rakaste) lezije so tipično nepravilnih oblik (asimetrične); benigna (nerakasta) znamenja so običajno okrogla (simetrična).

B (robovi)

Melanomske lezije imajo pogosto nejasne robove (nepravilni ali nazobčani robovi); benigna znamenja imajo gladke, enakomerne robove.

C (barva)

Melanomske lezije so pogosto v številnih odtenkih rjave ali črne barve; benigna znamenja so običajno le v enem odtenku rjave barve.

D (premer)

Melanomske lezije imajo pogosto premer, ki presega pet milimetrov; benigna znamenja imajo običajno premer manjši od petih milimetrov.

E (elevacija)

Melanomske lezije so pogosto dvignjene nad raven okoliške kože.


 

 Dobro je prebrati ta nasvet in se čuvati.

 



_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:
Odgovori na to temo Stran 1 od 1
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu