V hamburškem živalskem vrtu je slon zagledal majhnega otroka, ki je stal za zidom in proti njemu stegoval roko, v kateri je držal hrano. Slon se je postavil na rob jarka in s konicami prstov vzdrževal ravnotežje, da bi prišel do ponujenega prigrizka. Žival je nato stegnila svoj dolgi rilec in fantku, ki ga je v naročju držal njegov oče, iz roke nežno vzela hrano.
Eden od obiskovalcev, ki je bil priča temu trenutku, je povedal, da je hamburški živalski vrt znan po tem, da živali, ki niso preveč nevarne, namestijo v prostore, ki od obiskovalcev niso ločeni z ogradami, temveč z globokim jarkom, ki ga živali ne morejo preskočiti. Tudi lačni slon je bil v eni takšnih „kletk“.

Hranjenje slonov v Hamburgu ni prepovedano, zato jih ljudje radi obiščejo in jim prinesejo zelenjavo. Sloni to obožujejo. Ker so se tega tako navadili, so postali že pravi profesionalci, ko je se treba za hrano stegniti čez jarek.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Pameten slonček ni kaj.     


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

    

Tudi v ljubljanskem živalskem vrtu imajo nekaj podobnega . Kadar smo bili s šolarji na ekskurziji, smo slonoma metali jabolka, ki sta jih z užitkom pohrustala ! Ali pa je bil samo eden ... ne spomnim se več dobro ...

LP Ariel

Mene pa je v ljubljanskem živalskem vrtu opica ugriznila v prst, ko sem bila mala. In to celo tako, da so me peljali takoj na šivanje. Ampak bila pa je zelo srčkana. Danes pa me je en mali floki ugriznil v prst. Groza.     


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!