V Torinu bodo danes ponovno postavili na ogled mrtvaški prt Jezusa Kristusa, ki ga od leta 1578 hranijo v nekdanji prestolnici Savojcev. Laneni prt, v katerega naj bi zavili Kristusovo truplo, potem ko so ga sneli s križa in ga pokopali, velja za eno največjih relikvij krščanske vere.
Kljub temu pa avtentičnost krvnih sledov, v prt vtisnjenih ran ter silhuete obraza mučenca ni dokazana. Znanosti še ni uspelo potrditi, da mrtvaški prt dejansko izvira iz leta 33 našega štetja, ko naj bi umrl Kristus. Nasprotno, leta 1988 je analiza z metodo ogljika 14 pokazala, da je prt iz lana, ki je bil stkan v 13. ali 14. stoletju. Te izsledke so kasneje zavrnili mnogi zgodovinarji, gorečneži in znanstveniki. Čeprav ni povsem jasno, ali se bodo znanstveniki ponovno lotili raziskovanja, pa je gotovo, da količina krvnih madežev na lanu ne zadošča za krvne preiskave, s katerimi bi bilo mogoče ugotoviti približen datum smrti mučenca.
Cerkev zaradi tega vero ali skepso o avtentičnosti mrtvaškega prta kot dokaza o obstoju največjega čudeža krščanstva prepušča posamezniku. Nekako tako, kot je lahko razkritje Jezusa povsem osebna izkušnja.
Kljub temu Cerkev kapeli Sacra Sindone posveča veliko pozornost. Jutri, v nedeljo, bo Torino obiskal tudi papež Benedikt XVI. in se, tako kot pred njim Janez Pavel II., pred domnevno podobo Kristusa zatopil v globoko molitev. Mrtvaški prt, ki je običajno zapečaten in zložen v posebnem sarkofagu, bo v Guarninijevi kapeli Sacra Sindone razstavljen 44 dni. Kot poročajo, sta obisk napovedala že dva milijona vernikov in radovednežev. Organizatorji obljubljajo, da ne bodo čakali več kot eno uro, vsak obiskovalec pa se bo lahko pred razkritim prtom zadržal največ tri minute. Dovolj za hitro molitev, trdijo organizatorji. Nikakor pa ne dovolj, da bi obiskovalci v razgrnjenem prtu lahko prepoznali vse vtisnjene sledi trpljenja človeka, ki so ga mučili in bičali, nato pa pribili na križ.
Tudi dva tisoč let dolgo potovanje Kristusovega mrtvaškega prta iz Jeruzalema do Torina še ni pojasnjeno. Najprej so prt omenili v Urfi sredi šestega stoletja, nato v Konstantinoplu (944-1204) ter končno leta 1353, ko se je pojavil v Franciji. Kot že rečeno, so prt leta 1453 kupili Savojci in ga leta 1578 preselili v Torino. Zaradi nevarnosti so sarkofag z mrtvaškim prtom iz Torina selili v bolj varne in tajne kraje. Med drugo svetovno vojno so ga morali skriti pred Hitlerjem, leta 1997 pa so prt za las rešili pred velikim požarom, ki je uničil baziliko Sacra Sindone.
_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.
