Pozdravljeni! Sem novi član tega foruma. Pritegnila me je predvsem suptilna, tenkočutna razprava o človeških tegobah in posledicah le teh. Tudi sam poznam kar nekaj ljudi, ki jih je "bog pozabil". Kot pravimo ljudsko. Kar me ne navdaja s ponosom in srečo. Še posebej ne ob takšnih dnevih kot je današnji praznik. Ko se marsikje šibijo mize, drugje pa skromno obedujejo in se vesele jutrišnjega dne, ki jim je edino upanje. Brez posebnih želja. Zgolj upanje. Na kar koli, kar bo bolje, znosnejše. Sam poznam družino, ki je v hudi stiski. Pravzaprav sem jo spoznal naključno. Ker o svoji stiski ne žele govoriti. Ker jih je sram, in svojo bolečino skrivajo. Boje se, da bi jih še bolj stigmatizirali. Tako kot sta stigmatizirala brezposelne predsednik vlade Borut Pahor in minister za delo ter socialne zadeve dr. Svetlik (Hote, ali nehote?) Ko sta dejala, da imajo zaposleni nemalokrat manjšo plačo od prjemnikov socialnih nadomesil in s tem v javnosti zasejala netoleranco. Saj je res, da mnogi ne prejemajo človeka dostojne plače. Nekateri niti zasluženega plačila. Vendar za to niso kriv brezposelni. Še manj socialno ogroženi, ali prejemniki socailnih pomoči. Gre za tragično dejstvo, ki se mu mnogi niso mogli, ali znali izogniti. In slednjim je država dolžna pomagati. Ne pa javno izpostavljati. To ni človeško, še manj socialno. Minimalne plače so stvar države. Socialnega sporazuma. Ne posledica števila brezposelnih, ali prejemnikov socialnih pomoči. To bi vsaj dr. Svetlik lahko vedel, saj si je znanje in vedenja o tem izpopolnjeval v socialno najrazvitejših skandinavskih deželah. A Slovenija očitno ni država za tovrstne projekte. Ljudi je potrebno spreti. Tako politično kot vrednostno. Tako jih lažje obvladuješ. S tem odvrneš pozornost od lastnih napak in bistva problema. Če dodamo še občasne športne uspehe naši športnikov, je cilj dosežen. Ubogi pa še naprej ubogi, stigmatizirani in prepuščeni sami sebi. Ker jih ne žele videti. Saj niso skladni z virtualno podobo uspešne države.
Zato sem že prej omenjeni družini podaril nekaj, kar jih bo vsaj malo razveseljilo. Jim za trenutek odvrnilo misli na jutrišnji, morda še slabši dan. In verjemite mi, da sem dobro spal. Velikonočne dobrote pa se mi niso več zdele tako samouvene. Kako malo je treba, da je človek srečen tudi takrat, ko daje. Ne zgolj kadar prejema. Se pa ob današnjem krščanskem prazniku upravičeno sprašujem. Zakaj se nekaterim dogaja slabo, drugim pač ne?


_________________
Um je čist. Dokler ga ne pričnete uporabljati.

Pravi vzdevek si si izbral, dragi mentalist, očitno zelo veliko razmišljaš !

Hja, zakaj se nekaterim dogajajo slabe stvari, drugim pač ne? Na to vprašanje je težko odgovoriti, ker je veliko vzrokov, ki se medsebojno potencirajo in pogojujejo. Če verjameš v karmo, le-ta pravi, da v to življenje prineseš vse dolgove in slaba dela iz prejšnjega življenja, v tem življenju pa jih nato moraš poravnati, sicer se ti prenesejo v naslednjega, in dodajo se še lumparije iz tega življenja ... kar pa seveda ni dokazano ... in ... če po pravici povem ... bolj malo verjamem v to. Oziroma sem svoje dni verjela, zdaj pa ne več kaj dosti. Čeprav po drugi strani upam, da bodo lumpi kaznovani še v tem življenju, saj kakšen smisel pa ima kaznovanje v naslednjem življenju, če pa ne veš, zakaj si kaznovan. Smisel kazni je menda v tem, da se zaveš svojih nečednih dejanj, jih obžaluješ in skušaš popraviti, kar se pač popraviti da, nato pa jih ne več delaš, ali pač? Morda sem preveč lahkoverna in naivna, a tako pač mislim.

Seveda je še veliko drugih vzrokov - naprimer družina, v katero se rodiš ( bogata, revna, ljubeča in vzpodbudna, nasilna, ravnodušna ...) okolje, izobrazba, lastna aktivnost in samorazvoj, dednost (nadarjenosti), značajske lastnosti, temperament, inteligenca ... vsi ti dejavniki se prepletajo in nas določajo, se vtisnejo v nas ter nam tako odmerjajo tudi bogastvo oz. revščino.

Si pa na dobri poti, ko tako pomagaš drugim v stiski ... ej če bi bilo več takšnih ljudi, bi se življenje ubogim kmalu spremenilo na bolje. Tako pa lahko le upamo, da bo našim brezsrčnim, nadutim in sebičnim oblastnikom beda njihovega ljudstva le kdaj prišla do njihovega kamnitega srca in ga malo omehčala, da bodo nato le storili potrebne korake za izboljšanje stanja trpečih ?! Sem spet preveč naivna

LP Ariel

Mentalist, zelo sem bila presenečena ko sem prebrala tvoj prispevek. Veš enako kot ti, se sprašujem tudi jaz, čeprav sem bila več lačna kot sita. Kolikokrat sem se spraševala, kje je ljubi Bog, da ne vidi moje stiske in stiske drugih meni enakih. Verjemi, da je ljudi res sram povedati, da so v stiski, preprosto tudi zato, ker se družba obnaša kot da imajo vsega v izobilju. Tudi v šolah dandanes ne vprašajo imaš denar ali nimaš, prinesti je treba toliko in toliko ker se gre tja pa tja. Zanima me, če bi kter teh državnikov in politikov preživel z mizerno plačo. Njim se mize šibijo to je res saj se jim vsak dan, a vedi da se jim bo šibilo tudi zdravje prej kot slej. Lepo se mi zdi, da pomagaš ubogim, kajti tudi cela naša družina pomaga ljudem v stiski, kolikor pač premoremo. Imaš prav: "kako malo je potrebno, da sočloveka osrečiš". Morda sem tudi jaz naivna, ne samo ti Ariel "prišli bodo boljši časi"!     


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Ko bo tvoja usoda moja usoda, te bom lažje razumel. Do takrat boš zgolj problem. Tako nekako funkcionira brezčutna, pohlepna politika.


_________________
Um je čist. Dokler ga ne pričnete uporabljati.

Hehehe mentalist, pravjo de za usako rt nek palca rase , tut naše velespoštovane žvine bojo tasvoje doble ke po guzah
TULIPAN           

Slovenska politika je unikum. Tu pravila ne veljajo. Razen ona o kadrovanju svojih ljudi in neizogibnih poslih, ki prinašajo povezanim osebam iz vladajočih krogov določene koristi.


_________________
Um je čist. Dokler ga ne pričnete uporabljati.

Sem se spomnil, da lahko (če kdo želi) družini tudi sami pomagate. Simbolično, ali kolikor kdo hoče. Zainteresirani naj mi sporoče. Št. TRR jim pošljem na osebna sporočila. Lep pozdrav vsem!


_________________
Um je čist. Dokler ga ne pričnete uporabljati.