Ljudje si včasih niso znali razlagati, kako nastanejo rastišča gob. Do njih so zato imeli poseben odnos, sprejemali so jih z navdušenjem in hkrati s strahom. Njihovo nenadno pojavljanje so pripisovali čudežnim močem vil in škratov ali pa skrivnostnim procesom vrenja tal ali izločanja drevesnih sluzi. Ker gobe ne rastejo kot navadne rastline iz semen, so jih imenovali otroci bogov, zaradi edinstvenega videza pa so jim rekli tudi falusi zemlje.
Gobe so ljudje uporabljali kot živilo že tisočletja in jih imeli za poslastico. Vendar so zmeraj bile le dodatna jed oziroma kot delikatesa. Poznali so jih Babilonci, Egipčani, stari Grki in Rimljani. Pri slednjih najdemo tudi že obsežne opise užitnih in strupenih gob. Že Plinij starejši v Zgodovini narave (leta 77 n. št.) eno celo poglavje posveča gobam in njihovi pripravi. Piše tudi, da so samo zanesljivi ljudje smeli pripravljati gobe za rimsko gospodo. Z razlogom: rimskega cesarja Klavdija (54 n. št.) naj bi z gobami zastrupila njegova žena, zaradi zastrupitve z gobami naj pa bi umrl tudi cesar Dioklecijan.
V kitajski civilizaciji in kulturi so imele gobe pomembno vlogo že pred več kot 7000 leti. Stari Egipčani so verovali, da so gobe rastline nesmrtnosti in hrana bogov. Okusna goba je bila zanje tako dragocena, da so izdali ukaz, po katerem so smeli gobe uživati le faraoni, navadni ljudje se jih niso smeli niti dotakniti. V Rusiji, Grčiji, na Kitajskem, v Latinski Ameriki in Mehiki pa so šamani in vrači s halucinogenimi gobami opravljali razne kultne obrede in dosegali nadnaravna stanja.
Japonci so bili prvi, ki so gojili gobe že pred več kot 2000 leti. Gojili so predvsem gobo šitako, ki ji pripisujejo tudi zdravilne lastnosti. V Evropi so bili v 18. stoletju v gojenju gob vodilni Francozi. Kukmake so gojili okrog Pariza v apnenčastih votlinah, rekli pa so jim preprosto champignons de Paris. Iz Francije so gojenje gob prenesli tudi v Anglijo, nato pa še v Ameriko.
Pri gobah je korak od slastne jedi do smrtonosnega strupa izredno majhen. Prav to je eden od razlogov, zaradi katerega so se naši predniki neradi ukvarjali z gobami in jih tudi niso tako nabirali, kot jih danes. Zato se niso razvile tradicionalne jedi z gobami, vsaj na tako kot jedi z zelišči. Pri nas gobe niso imele pomembne vloge in niso dobile pravega pomena v ljudskih verovanjih in običajih.
Kulinarične lastnosti gob so nekaj posebnega, zanimivega in svojevrstnega. To živilo ima namreč izjemno širok razpon arome, vonja, oblike, otipa. Gobe se lahko pripravljajo sveže, lahko se jih suši, zamrzne, vlaga v olje ali kis. Gobe vsebujejo značilne aromatične snovi, imajo nizko hranilno vrednost in so težko prebavljive. Zato naj bi jih obravnavali le kot posebne nosilce okusa in ne kot poglavitno sestavino obrokov. Torej naj bi, tako kot začimbe, le povečale okusnost jedi.
Gobov narastek
Potrebujemo:
100 g drobtin
100 g gob šitak ali jurčkov ali šampinjonov
10 g - (1 žlica prahu) zmletih jurčkov
2 žlici jedilnega škroba
1 srednje veliko čebulo
30 g masla
1 žlico sesekljanega peteršilja
3 rumenjake
3 beljake
2,5 dl mleka
sol, poper
muškatni orešek
maščoba za modele
Pečico segrejemo na 180 stopinj. Drobtine pomešamo s prahom iz suhih jurčkov in z žlico jedilnega škroba. Gobe operemo in narežemo na koščke. Čebulo sesekljamo in jo popražimo na maslu. Dodamo gobe, sol in peteršilj ter dušimo pet minut. Zmešamo rumenjake in mleko, malce posolimo in dodamo muškatni orešek. Dodamo gobji prah s škrobom in drobtinami ter dušene gobe. Beljake stepemo v trd sneg z žlico jedilnega škroba in ga previdno zmešamo v gobjo zmes. Maso razdelimo v namaščene modele in jih v vodni kopeli pečemo 25 minut pri 180 stopinjah. Ko so pečeni, jih previdno zvrnemo iz modelčkov ter jih postrežemo kot prilogo ali samostojno jed.
Palačinke z gobami
Potrebujemo:
Za palačinke:
3 jajca
3 dl mleka
3 žlice moke
sol
Za nadev:
300 g gob (poljubno)
100 g prekajene slanine
2 žlici masla
1 žlico sesekljanega peteršilja
1 čebulo
sol, poper
Iz sestavin za palačinke naredimo maso in zapečemo palačinke samo na eni strani ter jih odstavimo. Gobe očistimo in narežemo na manjše kose. Na žlici masla popražimo slanino, dodamo sesekljano čebulo in jo popražimo. Nato dodamo še gobe, peteršilj, solimo in popramo ter dušimo, dokler ne izpari tekočina. Na nezapečeni strani z gobjim nadevom napolnimo palačinke, jih zavijemo in damo v pomaščen pekač. Dodamo še drugo žlico masla in pečemo kakšnih 15 minut v pečici pri 220 stopinjah.
Jurčkova krema
Potrebujemo:
100 g tofuja
1 zvrhano žlico zmletih posušenih jurčkov
1,25 dl sladke smetane
ščepec soli
beli poper
Tofu zdrobimo na drobne koščke in ga zmešamo s prahom posušenih gob, z dvema žlicama smetane, soljo in belim poprom - vse skupaj zmiksamo v čvrsto zmes. Preostalo smetano stepemo in umešamo v tofujevo zmes. Namažemo na beli kruh ali prepečenec in okrasimo s peteršiljem ali svežim majaronom.
Iza Verdel
_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
