Človeška evolucija bi lahko bila za tretjino počasnejša, kot je veljalo doslej, je razkrila raziskava genetskih sprememb dveh generacij. Rezultati raziskave, čeprav je bila opravljena na zelo majhnem vzorcu, pa bi lahko prinesli preboj v evolucijski teoriji.
Če se bodo rezultati preiskave potrdili tudi širše, se bo spremenila časovnica evolucije in to bi pomenilo spremembe v načinu izračunavanja generacij, ki ločujejo sodobnega človeka homo sapiensa od prednikov primatov. Raziskava pod vprašaj postavlja tudi domnevo, da naj bi spremembe DNK na naslednje rodove v večji meri prenašali očetje kot matere.
Do danes je med znanstveniki veljalo stališče, da naj bi vsak od staršev prispeval od 100 do 200 sprememb v šestih milijardah nukleotidov, ki so osnovni gradniki DNK.
Znanstveniki pa so zdaj v skrbni prevetritvi genov dveh družin - vsako so sestavljali mati, oče in njun otrok - ugotovili, da naj bi vsak od staršev povprečno prispeval samo 30 sprememb. Hkrati so ugotovili, da je v eni od družin za 92 odstotkov sprememb res zaslužen oče, pri drugi pa je bil oče samo pri 36 odstotkih vzrok za mutacije.
"Odstotek mutacije je izredno spremenljiv in se razlikuje od od posameznika do posameznika," je pojasnil vodja raziskave na univerzi v Montrealu Philip Awadalla. Prav ta variabilnost pa bi lahko vplivala na prihodnje napovedovanje tveganja za dedno bolezen, ki jo povzročajo podedovani poškodovani geni enega ali obeh staršev, je še opozoril Awadalla.
(Večer)
_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.
