Rodil se je brez rok in nog, a se preživlja kot motivator, ki ljudi po vsem svetu – tudi v Sloveniji – navdušuje s svojim neverjetnim optimizmom kljub grozni bolezni, zaradi katere je invalid od začetka življenja. Na Havajih brez večjih težav plava, deska in uporablja fotoaparat, da bi naredil čim več posnetkov svoje lepe žene Kanae Miyahara. Njegova stran na facebooku je polna čestitk in voščil občudovalcev.
Sprva depresiven, nato je invalidnost sprejel
Zdaj najbolje prodajani avtor je kot otrok trpel za depresijo, z leti pa je vse bolj sprejemal svojo invalidnost. Kmalu je postal predavatelj v lokalni cerkveni skupnosti. Večkrat so ga prosili, naj jim govori o svoji invalidnosti, a jih je zavračal. No, enkrat je le popustil. »Govoril sem kakšnih 10 minut in polovica ljudi v prostoru je jokala. Pozneje so me pohvalili, menil sem, da mi hočejo le ugoditi, a sledili so novi pozivi iz drugih cerkvenih skupnosti, nato pa še iz šol,« se spominja 29-letni Nick, sin Srbov protestantov, ki so se iz Vojvodine izselili v Avstralijo. Tako se je pravzaprav začela njegova svetovna kariera govorca in motivatorja. Človek, ki je svoje telesne pomanjkljivosti pretvoril v občudovanja vredne prednosti, zajema življenje s polnimi pljuči in z veseljem, ki mu ga lahko zavida večina telesno zdravih ljudi.
Lani je obiskal tudi Slovenijo
»Navajen sem biti hvaležen za tisto, kar imam, in ne žalovati za tistim, česar nimam,« je pred časom izjavil v intervjuju za hrvaški Jutarnji list. Slovenijo je obiskal lani, ko ga je na Ptuj povabila organizacija Živi življenje. Ravno veselje in to, kako ga doseči, sta glavna tema njegovih seminarjev, ki jih je v zadnjih 10 letih imel v 1500 mestih oziroma v kar 45 državah. Predaval je na najrazličnejših krajih: od javnih šol do strogo varovanih zaporov. V rodni Avstraliji ima status narodnega heroja. Diplomiral je iz knjigovodstva in finančnega načrtovanja, hkrati je direktor dveh organizacij: poleg tega, da vodi združenje evangeličanov, ki pomaga državam tretjega sveta, vodi organizacijo za motivacijske seminarje. Tako je bil lani gost Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, kjer je sodeloval v razpravi o pozitivnih spremembah v svetu in tem, kako jih ustvariti.
Starševsko vero prestavil na preizkušnjo
Začetkov pa se spominja takole: »Vera mojih staršev je bila, ko sem se rodil brez rok in nog, na hudi preizkušnji. To je eden tistih dogodkov, pri katerih se človek sprašuje o božjih načrtih. Če nas ima bog rad, zakaj nas pusti trpeti?« Kljub vsemu je prepričan, da so njegove težave veliko manjše od tistih, ki jih imajo ljudje, ki prihajajo iz družin ločenih staršev ali pa nikoli niso slišali, da jih imajo starši radi. Zdaj pa je našel še ženo, ki ga ima rada.
(Slovenske novice)
_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.
