POVEZUJMO SE Seznam forumov
Registriraj seIščiPogosta vprašanjaSeznam članovSkupine uporabnikovPrijava



Odgovori na to temo Stran 1 od 1
Česen, ampak res boljši kot vse drugo
Avtor Sporočilo
Odgovori s citatom
Prispevek Česen, ampak res boljši kot vse drugo 
Je oster. Da smo ga pojedli, bi radi prikrili, a se sam izda. Čeprav slovenskega ni veliko, da moramo kupovati kitajskega ali madžarskega, in čeprav nam gojenje belih glavic na vrtu dela sive lase, ga cenimo. Morda ga bomo od zdaj naprej še bolj.
Česen uvrščamo k čebulnicam, kamor sodijo še čebula, por in drobnjak. Te rastline so že od nekdaj veljale za zdravilne. Izvirajo iz Azije, od koder so se razširile v južno Sredozemlje in v Egipt, kjer slike čebule in česna prepoznamo na poslikavah na stenah piramid, nekaj strokov česna pa je bil nujen tovor faraonov v posmrtno življenje. Česen omenjajo tudi stari kitajski spisi, prav tako ga najdemo v nekaterih pesnitvah grških antičnih umetnikov.

Ne preseneča, da so ga cenili v teh vročih krajih, predvsem kot zdravilo, manj kot začimbo. Česen je namreč naravni konzervans, naravni insekticid in naravni bakteriostatik, naravni antibiotik proti različnim glivicam in virusom, poleg tega, seveda, da je naravni urejevalec holesterola v krvi, naravni antiinflamatorik (proti vnetjem), naravni antikoagulans (proti strjevanju krvi), naravni analgetik (proti bolečinam) in naravni antihipertonik (zdravilo za zniževanje krvnega tlaka).

Najbrž poznate tudi tisti del nasvetov naših babic, da je treba jesti česen – za dober spomin, ob hrenu, čebuli in pekoči papriki pa za širjenje dihalnih poti ter redčenje sluzi, kadar imamo zamašen nos ali celo astmo. Ter da je česen koristno jesti na pomlad, da se prečistimo, pravimo, da čisti kri. Podobnih nasvetov je precej, kar priča o pomembnosti in zdravilnosti česnovih glavic za skoraj vse potrebe.

Trideset spojin proti raku
Danes za takšne nasvete iščemo znanstvene potrditve in praviloma jih odkrijemo. Žveplove spojine v česnu, zaradi katerih ima značilen vonj in okus, so namreč tiste, ki telesu olajšajo proces odstranjevanja toksinov, obenem zavirajo propadanje celic, spodbujajo rast novih ter pospešijo spreminjanje aminokislin v nevrotransmiterje – živčne prenašalce v možganih. Alicin v česnu, poleg kvercetina v čebuli in kapsaicina v papriki, pomaga zdraviti astmo. Nova sodobna odkritja so pokazala še več odličnih lastnosti česna, da denimo surov v prehrani zelo zmanjša tveganje za pojav ateroskleroze, četudi si privoščimo kaj pregrešno mastnega, in da vsebuje kar trideset spojin proti raku in uničuje rakave celice podobno kot citostatiki. Posebej učinkovito skupaj s surovo čebulo varuje pred nastankom raka na prebavilih, kar so dokazali rezultati evropske raziskave pred nekaj leti.

Česen poleg alicina in žveplovih snovi vsebuje tudi eterična olja, minerale, vitamine skupine B in nekaj malega beljakovin. Med minerali izstopajo kalij, kalcij, fosfor in selen. Slednji je danes zelo moden in iskan mineral za tvorbo antioksidantnega kompleksa v boju proti staranju in proti vsem civilizacijskim boleznim. Selen je mogoče dobiti še kje, denimo v ostrigah in brazilskih oreščkih, a daleč najlaže ravno s česnom: danes v solati, jutri v enolončnici in namazu za zajtrk.

Vas vse zapisano ni navdušilo nad surovim česnom? Kaj pa tole, da glukokini iz česna zmanjšuje količino sladkorja v krvi? Da vsebuje flavonoide, ki krepijo prožnost žilnih sten in, med drugim, preprečujejo nastanek neprivlačnih rdečih žilic na koži? Za vsako živilo bi lahko poiskali vsaj kakšno pomembno lastnost, da ima toliko in toliko hranilnih snovi, vsako je za nekaj koristno, vendar česen med vsemi zares prednjači. Ne preseneča, da so ga stari Grki cenili kot kralja začimb, v Egiptu pa ga menda uporabljali celo kot denarno enoto.

Mladega – v celoti
Kako ga porabiti v kuhinji? Kako nad njim navdušiti otroke? Daleč največ koristi od česna dobimo, če kar ugriznemo v strok in ga preprosto pojemo. A malo verjetno, da je veliko tako pogumnih in nepriljudnih. Podobno koristne snovi dobimo, če česnov strok stremo ali drobno sesekljamo in z njim začinimo ribji ali kakšen drug namaz, primeren že za jutranji odmerek zdravilnega eliksirja, s kosom kruha za malico ali na kakšni zabavi, da zmanjša strašljive učinke pregrešno nezdravih prazničnih jedi. Ker ga ne pojemo samega, ampak ob drugi hrani in v manjši količini, nimamo večjih težav pri navezovanju stikov. Sicer moteč vonj po česnu v zadahu rešimo ali vsaj omilimo z žvečenjem vejice peteršilja, pomaga tudi žlica medu.

Če strt ali drobno sesekljan česen vmešamo v jed, tik preden jo ponudimo, bo jed bolj izrazitega okusa, kakor če bi ga dodali že na začetku kuhe, kot smo vajeni – prepražimo čebulo in česen.

Včasih česen vseeno prepražimo, da dobi nekoliko oreščkasto karameliziran sladkast priokus, toda pri tem velja biti zelo pozoren. Pražimo ga pazljivo, počasi, nad šibkim ognjem, da se ne prižge, saj takšen greni. Navadno rečemo, da ga previdno pražimo le toliko časa, da zadiši. In res, česen omamno zadiši že po kakšni minuti.

Mladi česen porabimo v celoti, tudi zelene aromatične liste, kasneje, ko oblikuje glavice, pa ga posušimo in spletemo v kito, da počaka čez zimo. Če ga prej ne porabimo, jasno.

Česen in otroci?
Misel, da otroci ne marajo česna, ni resnična, saj že dojenčki raje pijejo materino mleko z vonjem po česnu, ki si ga je mama privoščila pri kosilu, še raje, če si je že med nosečnostjo jedi pogosto začinila z njim. In ti otroci bodo kasneje brez negodovanja česen razumeli kot zdravilno začimbo, ki dá jedem odličen okus. Brez česna je vendar solata velikokrat medla, brez harmoničnega okusa in dolgočasna. Nasprotno pa kar zaživi. Kadar otroci česna niso vajeni, jih na njegov okus navajamo postopno in najprej v manjših količinah, česen pa vedno drobno sesekljamo. Lahko ga stremo v možnarju ali celega vstavimo v jed, da jo začini, nato pa odstranimo (da ne bi po pomoti kdo ugriznil vanj). Morda je za začetek dovolj že, da solatno skledo odišavimo s strtim česnovim strokom, tako da se zeleni listi solate malenkost navzamejo vonja.

Kdor zaužije večje količine svežega česna, za njegov organizem prevelike, lahko to izzove bruhanje ali drisko. Redko pri nekaterih izzove celo alergije, nevajene zaradi večjih količin česna obide rahla slabost in neprijeten dražeč občutek v želodcu. Velja biti previden tudi pri zdravljenju sladkorne bolezni, saj česen občutno zmanjša količino sladkorja v krvi. Pri večji količini zaužitega česna morda tableta celo ne bo potrebna. Drugih težav pri uživanju česna ni, razen pekočega okusa v ustih, ki smo ga že navajeni in nam zelo prija. Naj sklenemo, brez česna nam živeti ni. Privoščimo si ga pogosto.
(Delo)


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Pokaži sporočila:
Odgovori na to temo Stran 1 od 1
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu