POVEZUJMO SE Seznam forumov
Registriraj seIščiPogosta vprašanjaSeznam članovSkupine uporabnikovPrijava



Odgovori na to temo Stran 1 od 1
Zgodovinska pasja junaka: Balto in Togo
Avtor Sporočilo
Odgovori s citatom
Prispevek Zgodovinska pasja junaka: Balto in Togo 
Poznega januarja leta 1925 je celoten svet spremljal novice o izbruhu davice v mestu Nome na jugu Aljaske ob Beringovem morju. Izbruh so spremljale nemogoče vremenske razmere. Vreme je bilo tako neusmiljeno, da je bil Nome odrezan od preostalega sveta. Letala iz mesta Anchorage ga zaradi vremena niso mogle doseči in njihovo pristanišče je bilo zaprto zaradi ledu.
5 otrok je že umrlo in pritisk je naraščal- stopnja smrtnosti ob davici je bila v tistih časih skorajda 100%, in več kot 5.000 ljudi je bilo ogroženih – nujno so morali dobiti zdravilo. In tako jim ni preostalo drugega, kot da na pot v teh ostrih razmerah pošljejo pasjo vprego. In prav to so oblasti na Aljaski naredile.
Med tem ko so z vlakom prepeljali zdravilo iz mesta Anchorage do mesta Nenana (južno od Fairbanksa), so oblasti preko telegrafa organizirale pasje vprege na 1.086 dolgi poti med mestoma Nenana in Nome. Prvemu vozniku pasje vprege je bil paket z zdravilom predan 27. Januarja 1925. In nato se je dirka za reševanje življenj pričela.
Razmere so bile neznosne, in že v prvih nekaj dneh so poginili trije vlečni psi. Zdravilo in s tem življenja tisočih so bili v rokah izkušenih voznikov pasjih vpreg, kot sta bila "Wild Bill" Shannon in Leonhard Seppala.

Najdaljšo pot je prepotovala vprega Leonharda Seppale s sibirskim haskijem po imenu Togo kot vodilnim psom. Togo je imel pri podvigu že 12 let. V 3 dneh so naredili 274 km severno od Noma, kjer so prevzeli zdravilo. Nato so v enem dnevu naredili 134 km, vmes so zašli na področje ledu, ki je pokal, zaradi česar so se morali vrniti del poti in prečkati visokogorje, z vzponom 1.500m. Togo je bil tisti, ki jih je ob slabi vidljivosti, močnem vetru in snežni nevihti varno pripeljal do njihove postojanke. Tam so spali 6 ur in nato nadaljevali - bitka s časom je bila neizprosna; dokler niso dosegli naslednje ekipe, kateri so predali zdravilo.

2. februarja zjutraj je pasja vprega z zdravili dosegla mesto Nome. To je bila zadnja od 20 ekip, ki so skupaj prevozile več kot 1.000km dolgo pot v le petih dneh in pol. Potovali so skozi neusmiljeno Aljaško zimo z močnim vetrom in nepredstavljivo nizkimi temperaturami (tudi do -60 stopinj Celzija).
Skupaj so vprege pretekle 1.085km v 127 urah in pol, kar je bil svetovni rekord. Za takšno pot bi ponavadi potrebovali vsaj trikrat dlje. Vodilni pes zadnje vprege, Balto, je postal mednarodni simbol poguma, ki je rešil malo mestece pred epidemijo smrtonosne bolezni. Voznik Gunnar Kaasen je povedal, da je bil prav Balto tisti, ki je držal smer v hudi snežni nevihti zadnji dan, ko voznik ni videl niti do prvega psa. Balto je po tem postal svetovno znan junak, a nekateri pravijo, da grejo največje zasluge Togu, ker je prepotoval najdaljši in najnevarnejši del poti (zdravila prepeljal skoraj 150km, kar je 2x več kot katera koli druga vprega).

V New York-u stoji Baltov spomenik – v čast 20 možem in 150 vlečnim psom, ki so rešili Nome. Na poti, ki so jo pretekli, v njihovo čast vsako leto poteka slavna dirka vlečnih psov Iditarod.

Vir: voices.yahoo.com- Plane Williams, wikipedia
Foto: (Balto) propriusdominor.wordpress.com




_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:
Odgovori na to temo Stran 1 od 1
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu