Zobna zalivka nadomesti zaradi zobne gnilobe, obrabe ali poškodbe manjkajoče zobno tkivo.
Zobozdravnik in pacient se dogovorita o načinu zdravljenja zob. V primeru, ko ostane zelo malo zobnega tkiva, se priporoča izdelava ustrezne zobne prevleke, ki v celoti prekrije zobni krn.
Veliko je dejavnikov, ki lahko vplivajo na estetski videz, vzdržljivost in življenjsko dobo zalivk. Redni pregledi pri zobozdravniku pripomorejo k zgodnjemu odkrivanju zobne gnilobe, imenovane karies, preden se pojavijo težave.
Vrste zobnih zalivk:
a) Amalgamska zalivka
b) Kompozitna (bela) zalivka
Izid brošure "Majhni posegi za velike učinke"Kako ohranimo banane svežeKoristni kuharski nasvetiAtrijska fibralacijaJesen na vrtuGratinirane mesne krogliceV Arboretum Volčji Potok ponovno prihaja čarobnost ...Škoda da ni resnično ...Brezplačni pregledi ustne votline v mesecu septembruZPS svetuje - Neprimeren telefon
Ponedeljek, 21 Oktober 2013 13:41
Pravica do zobne zalivke - plombe
Pravica do zobne zalivke - plombe
Zobna zalivka nadomesti zaradi zobne gnilobe, obrabe ali poškodbe manjkajoče zobno tkivo.
Zobozdravnik in pacient se dogovorita o načinu zdravljenja zob. V primeru, ko ostane zelo malo zobnega tkiva, se priporoča izdelava ustrezne zobne prevleke, ki v celoti prekrije zobni krn.
Veliko je dejavnikov, ki lahko vplivajo na estetski videz, vzdržljivost in življenjsko dobo zalivk. Redni pregledi pri zobozdravniku pripomorejo k zgodnjemu odkrivanju zobne gnilobe, imenovane karies, preden se pojavijo težave.
Vrste zobnih zalivk:
a) Amalgamska zalivka
zalivka-amalgamska
b) Kompozitna (bela) zalivka
zalivka-kompozitna
Vrste zobnih zalivk
Z zobno gnilobo (kariesom) prizadeta trda zobna tkiva zobozdravnik odstrani do zdravega tkiva. Pri tem nastalo votlino (kaviteto) zapolni z zobno zalivko. Poznamo direktne in indirektne zobne zalivke.
Direktne zobne zalivke zobozdravnik dokončno izdela v ordinaciji, tu se odvijejo vse faze od odstranitve prizadetega tkiva, polnjenja, do dokončne obdelave. Glede na obseg odstranjenega obolelega tkiva so lahko eno, dve ali več ploskovne. Za izdelavo direktnih zalivk se lahko uporabi različen material.
Indirektne zobne zalivke so zalivke, izdelane v zobotehničnem laboratoriju po predhodnem odtisu pripravljene kavitete. Zobozdravnik odstrani obolelo tkivo, pripravi kaviteto, jo odtisne z odtisno maso, zobotehnik izlije delovni model in izdela zalivko, ki jo zobozdravnik nato zalepi - cementira v kaviteto. Te indirektne zalivke na stranskih zobeh (transkaninem področju) imenujemo inlay ali onlay. Indirektne zalivke iz estetskih materialov na vidnih površinah zob imenujemo zobne luske, ki so prav tako lahko izdelane iz različnih materialov.
Direktne zalivke
Amalgam je material, ki se uporablja že več kot 150 let. Je zmes živega srebra (50%) in drugih kovin (srebro, baker, cink). Je material izbora za popravilo večjih okvar na stranskih zobeh, predvsem zaradi svoje trdnosti, obstojnosti in dobrega stika materiala z zobnimi tkivi (dobra obrobna zapora). Njegova slabost je neestetski videz, predvsem pa izplavljanje živega srebra v telo - vendar po znanstvenih raziskavah ta obremenitev organizma z živim srebrom ne ogroža zdravja, razen pri dokazani alergiji na živo srebro, ki pa je redka.
Kompoziti so materiali, izdelani iz umetnih mas, so barvno prilagodljivi, so estetski, stabilni in prenesejo določene žvečne obremenitve. Uporabni so predvsem na vidnih površinah sprednjih zob (interkanino področje) in pri manjših do srednjih okvarah ličnikov in kočnikov (transkanino področje). Pri izdelavi zalivk iz kompozitnega materiala je nujna absolutna osušitev in posebna tehnika predpriprave sklenine in lepljenja zalivke. Slaba lastnost je krčenje materiala, pri čemer lahko nastane špranja ob zalivki, po kateri lahko bakterije prodrejo pod zalivko in ponovno povzročijo zobno gnilobo (sekundarni karies). Posebej izpostavljena mesta za to so zobni vratovi in medzobni prostori. Trajnost teh zalivk je v povprečju 4-6 let. Zdravstvene težave zaradi izplavljanja sestavin iz zalivk niso poznane, v porastu pa so alergije.
Glasionomerni cementi so iz mineralov sestavljeni posebni cementi z neprosojno strukturo in ne zdržijo večjih pritiskov. Uporabni so le za začasne zalivke in na predelih zob, kjer osušitev zoba pred nanosom materiala ni stoodstotno mogoča. Veliko se uporabljajo kot material za zalivke pri otrocih.
Indirektne zalivke
Zlati inlay ima zelo dobre lastnosti, zdrži velike pritiske, ima dolgo trajnostno dobo, zahteva večjo in natančno izdelavo kavitete z vzporednimi stenami, da je vstavljiv.
Kompozitni inlay je v barvi zob, vendar služi le za dalj trajajočo začasno oskrbo.
Keramični (porcelanski) inlay je v barvi zob in tako najbolj zadovolji estetiki. Keramični inlay se mora natančno prilagajati drsnim griznim stikom, ker lahko zaradi svoje trdote in posledično krhkosti keramike poči.
Keramika je tudi najprimernejši material za izdelavo zobnih lusk (estetsko prekrivanje sprednjih vidnih ploskev zob).
Zobni inlay nadomesti manjšo površino grizne ploskve, z zobnim
onlay-em pa nadomestimo večji del grizne površine zoba.
zobni-inlay
Zamenjava zobne zalivke
Zobna zalivka mora obnoviti grizno površino zoba in zatesniti stik zalivke s steno zobne kavitete, kar imenujemo obrobna zapora.
Zakaj je treba zobne zalivke zamenjati?
Zaradi obremenitev pri žvečenju se površina zalivke lahko obrabi, del zalivke okruši ali zalivka poči.
Špranja pri netesni obrobni zapori pa omogoča nastanek zobne gnilobe pod zalivko (sekundarni karies).
Kako zobozdravnik ugotovi, da ja na zobu karies?
Med pregledom zobozdravnik natančno pregleda vse površine zob in preveri, če je površina nepoškodovana in nespremenjene barve glede na ostale zobe v zobni vrsti in/ali je zob boleč na dotik.
Ali je možno, da zobozdravnik zobne gnilobe ne vidi?
Da, to je možno. Zobna gniloba lahko nastane tudi pod zalivko. Take primere odkrije rentgensko slikanje zob.
Prikaz prereza zoba z zobno gnilobo pod zalivko:
zalivka-gniloba
Kaj vpliva na obstojnost zobnih zalivk?
Materiali v zalivki,
velikost zalivke,
kje in kako je zalivka vgrajena,
splošna ustna higiena in zdravje v ustih,
splošno zdravje pacienta,
stiskanje zob (ena od takšnih motenj je npr. bruksizem).
Poškodovane zobne zalivke in tiste s slabo obrobno zaporo je treba zamenjati, da preprečimo ponovni pojav zobne gnilobe (sekundarni karies). Če tega ne upoštevamo, bo zdravljenje zahtevnejše, potrebno bo večje število obiskov pri zobozdravniku, zgodi pa se lahko tudi, da zob izgubimo.
Obstaja veliko število materialov za izdelavo zalivk (amalgam in kompozit sta najpogostejša), vendar pa je dokončna odločitev, kateri je najbolj primeren, odvisna od posveta med zobozdravnikom in pacientom.
Ali se vrtanju v zob res ni moč izogniti?
Ne. Z zobno gnilobo zajeta zobna tkiva se ne morejo sama obnoviti. Nezdravljena zobna gniloba počasi napreduje proti zobni pulpi. Tako je potrebno del zoba, kjer se pojavi zobna gniloba, v prvi vrsti mehansko odstraniti.
Kakšne so posledice, če zobne gnilobe ne zdravimo?
Če zobne gnilobe ne zdravimo, lahko pride do vnetja zobne pulpe in posledično do odmrtja zoba. V tem primeru je potrebno koreninsko zdravljenje.
Katere zalivke so boljše, amalgamske ali bele/kompozitne?
Tu je stroka še vedno deljena. Dejstvo je, da so bele, kompozitne zalivke estetsko sprejemljivejše, vendar le pod pogojem usklajenih griznih stikov. Amalgamske zalivke so zalivke, ki sicer ne ustrezajo sodobni estetski stomatologiji, imajo pa daljšo življenjsko dobo, zaradi dobrih lastnosti materiala pa tudi boljšo obrobno zaporo.
Pravica do zalivke
Povzetek iz Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja:
112. člen
(1) Standardni materiali v zobozdravstveni dejavnosti so pri:
1. zalivkah v vidnem sektorju (oba sekalca in podočnik v posameznem kvadrantu) fosfatni, silikofosfatni, silikatni cementi ter kompozitni materiali;
2. zalivkah v stranskem (transkaninem) sektorju amalgam;
3. pri vlitih zalivkah, prevlekah, kronah in mostičkih srebropaladijeve, zlatopaladijeve oziroma druge polžlahtne zlitine, ki so najcenejše na tržišču. Pri tem šteje za standard dva grama kovine po členu, pri čemer ceno najcenejšega materiala določi zavod;
4. zobnih fasetah v prevlekah, kronah in mostičkih akrilat ali kompozitni materiali;
5. protezah akrilati. Zavarovani osebi, pri kateri je potrebno kombinirati protezo z opornico oziroma je možno s protezo nadomestiti več vrzeli, od katerih bi vsaka pomenila pravico do mostička, se sme izdelati proteza z vlito bazo iz kromkobaltmolibdenove in drugih podobnih zlitin.
(2) Standardni material za obturatorje je akrilat in mehko obstojna silikonska polimera, pri opornicah pa kovina za vlivno tehniko ali akrilat, odvisno od vrste in narave opornice. Pri snemnih ortodontskih aparatih je standardni material akrilat, pri fiksnih, pa konfekcijsko pripravljeni kovinski in drugi elementi.
121. člen
(1) Trajnostna doba zobozdravstvenih storitev in pripomočkov teče od dneva opravljene storitve. Od tega dne do izteka garancijske dobe je izvajalec dolžan opraviti vsa morebitna potrebna popravila na svoj račun. Po izteku garancijske dobe krije stroške zamenjave in popravila zavod.
(2) Garancijska doba znaša za:
- zalivke 9 mesecev;
- prevleke, krone, mostičke in proteze 1 leto.
Za zalivke na mlečnih zobeh pri predšolskih otrocih ni garancijske dobe.
(3) Stroške zamenjave ali popravila sme zaračunati zavodu le, če je prišlo do anatomskih ali funkcionalnih sprememb, ki so povzročile poškodovanje ali prelom pripomočka. Če je bil pripomoček poškodovan zaradi neustreznega ravnanja zavarovane osebe, krije vse stroške popravila oseba sama.
Vir: http://www.zzzs.si
_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
