POVEZUJMO SE Seznam forumov
Registriraj seIščiPogosta vprašanjaSeznam članovSkupine uporabnikovPrijava



Odgovori na to temo Stran 2 od 2
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2
Razne pasme mačk
Avtor Sporočilo

Odgovori s citatom
Prispevek  
Korniš reks



Primerna za:
Prvo mačko
Družine z otroki
Posameznike, ki iščejo aktivno mačko
Posameznike z več ljubljenčki

Na kratko o Korniš reks:
Aktivna
Ljubezniva
Igriva
Zelo nezahtevna za nego
Živi tudi 15 let in več

Posebne zahteve:
Korniš reks je zelo aktivna mačka, ki potrebuje veliko prostora za gibanje, raziskovanje in igro ter dovolj pozornosti s strani lastnika, zato ni primerna za ljudi, ki so veliko zdoma.

Zgodovina
Julija 1950, se je v leglu običajne britanske kratkodlake mačke, v Cornwallu v Angliji, skotila prav nenavadna mucka. Mladiček kremne barve se je namreč skotil s tankimi linijami drobcenih kodrčkov. Sčasoma, ko je mladič rasel, je njegov nenavaden izgled postal še bolj očiten.
Britanski genetik je ugotovil, da je ta pojav rezultat naravne genske mutacije in predlagal, da se mladiček vnovič križa s svojo materjo in se na ta način ohrani izgled. Rezultat parjenja je bil leglo treh muckov, od katerih sta imela dva enako gensko mutacijo.
Ime Korniš reks je pasma dobila zaradi svojega kožuha, ki spominja na tip kožuha pri Reks kuncih. Leta 1962 je bila pasma tudi uradno priznana.

Videz
Korniš reks je vitka in mišičasta mačka, z dolgim trupom in dolgimi, elegantnimi nogami. Tehta med dvemi in pol ter petimi kilogrami. Na relativno majhni glavi jajčaste oblike in ostrih obraznih potez, ima značilne velike uhlje, ki so skoraj tako razpoznavni kot njena dlaka. Kožuh je izredno kratek in zelo mehak na otip, od drugih mačk pa se loči po prepoznavnem črtastem vzorcu, ki ga rišejo linije majcenih kodrčkov. Kožuh te pasme je lahko v praktično kateri koli barvi, saj se ponaša s kar 42 različnimi barvnimi variacijami.

Temperament
Korniš reks je živahna in malce nagajiva pasma. Obožuje zabavo in rada zganja norčije, pri čemer pride do izraza njeno atletsko telo. Poskrbite, da bo imela dovolj prostora za igro, plezanje in raziskovanje, ker ima rada višino, se priporoča nakup mačjih dreves. Pri kosilu in večerji bo naredila vse, da dobi tisto, kar je na vašem krožniku, zato, ko pride do hrane, tej mački ni dobro obračati hrbta. Sicer pa je Korniš reks po naravi zelo ljubezniva mačka, ki potrebuje veliko človeške pozornosti in igre, zato ni primerna za ljudi, ki so veliko zdoma, saj lahko ob pomanjkanju pozornosti svojo energijo usmeri v uničevanje in nagajanje.



_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo

Odgovori s citatom
Prispevek  
Kartuzijka



Primerna za:
Prvo mačko
Družine z otroki
Posameznike z več ljubljenčki

Na kratko o Kartuzijki:
Ljubezniva
Inteligentna
Družabna
Atletska
Rada potuje

Posebne zahteve:
Kartuzijka ima rada človeško pozornost in je tudi crkljiva, vendar pa ima raje vse tačke na tleh, kar pomeni, da ne mara dvigovanja. Veliko raje vidi, če se človek skloni k njej in jo poboža.
Čeprav je to zelo aktivna in atletska mačka, pa je zaradi genetske predispozicije k izpahu pogačice in displaziji kolkov potrebno omejiti njeno skakanje z visokih površin oziroma ji ga kar se da olajšati.

Zgodovina
Legenda pravi, da je bila Kartuzijka vzrejena v samostanu mehihov Kartuzijskega reda v francoskih Alpah v bližini Pariza. Mačke naj bi v samostan prispele po koncu Križarskih vojn v trinajstem stoletju, ko so se križarji vračali domov in so s seboj prinesli dobrote s celega sveta, med drugim tudi modre mačke, ki so jih našli na Afriškiu obali. Menihi so nato začeli s selektivno vzrejo, v želji, da bi dobili tihe in umirjene spremljevalke, ki ne bi motile njihovih molitev.
Ker pa ni nobenih dokazov, da legenda zares drži, najbližja zgodovina pasme, ki jo lahko potrdimo, sega v šestnajsto stoletje. Z namerno vzrejo Kartuzijk pa sta se začeli ukvarjati sestri Leger šele leta 1920 in sta bili tudi prvi, ki sta v Franciji začeli z razstavljanjem te pasme.
V času druge svetovne vojne je pasma skoraj izumrla in so jo morali za ohranitev pariti z modrimi Kratkodlakimi britankami, Ruskimi modrimi mačkami in Perzijkami, zato danes med Kartuzijkami najdemo veliko hibridov.

Videz
Kartuzijka je robustna mačka z zelo tankimi tacami, zato pravijo, da izgleda kot krompir na štirih zobotrebcih. Tehta med štiri in pol ter šestimi kilogrami, samci pa so po navadi večji od samic. Okroglo glavo Kartuzijke krasijo izstopajoče zlato-bakrene oči in skrivnosten nasmeh Mona Lize.
Dlaka je srednje dolga, volnena na otip in z gosto podlanko, v odtenkih sive in modre, s srebrno obarvanimi konicami. Gost kožuh zelo dobro odbija vodo, a je precej zahteven za nego – krtačenje je potrebno vsaj enkrat tedensko, v času menjave dlake, spomladi in jeseni, pa celo dva- do trikrat tedensko.

Temperament
Kartuzijka se zlahka prilagodi vsakršnemu življenjskemu slogu in je razmeroma nezahtevna ljubljenka. Po naravi je prijazna, zvesta in tiha mačka, ki se rada pocrklja v naročju, vendar le, če tako želi sama. Ne mara dvigovanja s tal, zato je potrebno otroke naučiti, da ima ta mačka raje, da jo božajo na tleh. Čeprav je Kartuzijka bolj mirne narave, pa ima tudi igrivo in zabavno plat, ki jo obdrži pozno v odraslost, vendar pa ni sposobna divjati dalj časa. Uživa v krajših intervalih igre, tako z drugimi ljubljenčki, kot z otroki, zato je zelo primerna za družine. Ker je to izredno inteligentna mačka, se zlahka nauči trikov, na primer svojega imena, zato, če ji je seveda do tega, tudi pride na odpoklic. Zelo dobro se odziva na pozitivno spodbudo, graje pa ne prenaša dobro. Izredno uživa v stiku z ljudmi in se močno naveže na eno osebo. Čeprav je to sicer precej neznačilno za mačke, pa Kartuzijka dobro prenaša tudi potovanje.



_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo

Odgovori s citatom
Prispevek  
Burmanka



Primerna za:
Izkušene mačje lastnike
Posameznike brez otrok
Družine s starejšimi otroki
Posameznike z več ljubljenčki

Na kratko o Burmanki:
Izredno inteligentna in radovedna
Zelo družabna
Igriva
Nagajiva
Ima rada druge živali
Rada skriva bleščeče predmete

Posebne zahteve:
Ta pasma vsekakor potrebuje veliko fizične in mentalne stimulacije, sicer lahko iz dolgčasa začne nagajati. Potrebuje veliko človeške pozornosti, zato ni primerna za ljudi, ki so veliko zdoma ali se jim z mačko ne ljubi ukvarjati. Dobro bo sprejela tudi družbo drugih ljubljenčkov.

Zgodovina
Zgodovina Burmanke sicer sega tisočletja v preteklost, saj legende pravijo, da so prebivalci Burme (današnjega Myanmara) že v prazgodovini Burmanske mačke častili kot bogove.
V zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja je mož po imenu Dr. Joseph Thompson iz Burme prinesel čudovito kratkodlako rjavo mačko po imenu Wong Mau. Ker ni imel moškega primerka pasme, jo je križal s samcem Siamske mačke, njune potomce pa nato drugega z drugim ali spet z Wond Mau in tako ustvaril pasmo, ki jo danes poznamo kot Burmanko.
Pasmo so priznali leta 1936, vendar pa so se kmalu za tem pojavile številne polemike glede čistosti pasme. Ker so ljudje iz Burme nosili nove mačke, jih parili z Burmanko in prodajali kot čistokrvne, so se posledično na tekmovanjih pojavili številni hibridi, zato je CFA med leti 1947 in 1957 odvzel priznanje pasme. Vzreditelji so se dalje trudili z vzrejo, napisali nov standard, ki ne dovoljuje vzorcev na kožuhu in leta 1957 dosegli, da je bila pasma ponovno priznana. Danes je Burmanka na 16. mestu po priljubljenosti med ljubitelji mačk.

Videz
Videz Burmanke se je, zaradi spreminjanja standarda, skozi leta močno spremenil. Danes je Burmanka močna, atletska in elegantna kratkodlaka mačka. Njen kožuh je zelo kratek, tanek in svetleč, po strukturi spominja na saten ter je zelo nezahteven za vzdrževanje. Njena najbolj izstopajoča lastnost so velike, rumeno-zlate oči, ki so pozicionirane zelo narazen.
Odrasli samci so veliki, samice pa bolj elegantne, razlika v teži med spoloma pa je lahko tudi do kilogram in pol.
Danes lahko Burmanko razdelimo na dva tipa: Evropsko Burmanko in sodobno Burmanko. Evropska Burmanka ima nekoliko ožjo glavo ter daljši in ožji gobček, medtem ko ima sodobna Burmanka krajši in širši gobček ter širšo in bolj okroglo obliko glave, razlikujeta pa se tudi v odtenkih kožuha, ki so pri Evropski Burmanki svetlejši kot pri sodobni Burmanki.
Sodobna Burmanka ima lahko kožuh v štirih odtenkih: najpogostejša je rjava (barva kave), sledijo ji barva šampanjca, modra in platinasta.

Temperament
Burmanke so živahne in igrive mačke, ki pa se ponašajo tudi z izredno inteligenco in radovednostjo. Prav njihova radovednost je tista, ki jih neredko spravi v težave. To je mačka, ki je primerna zgolj za notranje bivanje, saj je preveč zaupljiva in preveč neprevidna, da bi živela na prostem. Doma jo boste največkrat našli na visokih površinah kot so police, okviri vrat in visoke omare, zato raje pospravite dragocenosti s polic, prav tako pa je priporočljivo, da ji zagotovite varna mesta za plezanje, ki bodo namenjena prav njej, na primer mačja drevesa. Burmanko opisujejo kot kleptomanko, ki ima rada svetleče stvari, zato se ne čudite, če bodo sijoči predmeti izginjali pod njenimi šapicami.
Na splošno gre za zelo aktivno in socialno mačko, ki pa potrebuje zares velike količine pozornosti, zato ni primerna za ljudi, ki so veliko zdoma ali nimajo časa za ukvarjanje z mačko. Je idealna za igre prinašanja in jo je lahko učiti, saj uživa v vsaki aktivnosti, v katero jo vključite. Samice so bolj aktivne od samcev. Po naravi so te mačke zelo vdane, se rade crkljajo in imajo na splošno raje ljudi kot živali, vendar pa brez težav sobivajo tudi z drugimi ljubljenčki. Primernejše so za družine s starejšimi otroki.



_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo

Odgovori s citatom
Prispevek  
Kratkodlaka britanka



Primerna za:
Prvo mačko
Posameznike brez otrok
Posameznike z več ljubljenčki

Na kratko o Kratkodlaki britanki:
Sramežljiva
Tiha
Nezahtevna
Ljubezniva
Ima rada druge živali
Zadržana do otrok

Posebne zahteve:
Zaradi svoje zaupljive in sramežljive narave to ni primerna mačka za zunanje bivanje. Z drugimi ljubljenčki se dobro ujame, ne počuti pa se dobro v družbi energičnih in glasnih otrok.  

Zgodovina
Kratkodlaka britanka izhaja, kot nakazuje že ime, iz Velike Britanije. Njena prednica naj bi bila Evropska kratkodlaka mačka, čeprav se njuni telesni zgradbi danes precej razlikujeta. Evropsko kratkodlako mačko so v Britanijo prinesli že v času Rimskega cesarstva in se je stoletja potikala po britanskih ulicah in podeželju. Šele ob koncu devetnajstega stoletja se je Harrison Weir, ki ga danes smatramo za ‘očeta’ pasme Kratkodlaka britanka odločil, da na podlagi najlepših in najbolj zdravih primerkov te ulične mačke ustvari pasmo. Kratkodlaka britanka je leta 1871 v Kristalni palači v Londonu sodelovala in zmagala na prvi uradni mačji razstavi in je kmalu zatem postala izredno priljubljena med ljubitelji mačk.

Videz
Videz Kratkodlake britanke je že na daleč zelo prepoznaven: ima zaobljen obraz, okrogle oči, zaobljena ušesa, okrogel trup in celo okrogle šape. Je srednje velike do velike postave, s krepkim vratom in širokimi prsmi, tehta pa med tri in šest kilogramov.
Njeno telo pokriva kratek, mehak in gost kožuh, ki jo odlično varuje pred nizkimi temperaturami. Čeprav je najbolj priljubljena in prepoznavna modra barva Britankinega kožuha, pa je danes v večini organizacij sprejemljivih skoraj 40 različnih barv in vzorcev.

Temperament
Če iščete živahno mačko, ki vas bo zabavala s svojimi vragolijami, potem Kratkodlaka britanka ni za vas. To je tiha, umirjena in zadržana pasma, ki je zelo nezahtevna do svojega lastnika. Čeprav je na začetku lahko precej sramežljiva, pa sčasoma postane izredno vdana ljubljenka vsem družinskim članom, za razliko od nekaterih mačk, ki si izberejo zgolj enega lastnika. Zelo rada izkazuje svojo naklonjenost, a je zelo nežna in nevsiljiva. Le redko jo boste slišali mijavkati.
Ker je zelo neodvisna, ne potrebuje veliko pozornosti in se zna dobro zamotiti tudi sama, zato dobro prenaša tudi odsotnost lastnikov od doma. Če jo boste dobro opazovali, boste opazili, da se rada drži uravnotežene rutine in je precej predvidljiva, uspešno pa se prilagodi tudi spremembam. Družbe drugih živali se ne bo branila, bo pa zadržana v družbi otrok in se bo pred kričanjem in tekanjem raje umaknila. Primerna je tudi za neizkušene lastnike, vendar pa se ne priporoča za družine z majhnimi otroki.



_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo

Odgovori s citatom
Prispevek  
Sveta birmanska mačka



Primerna za:
Prvo mačko
Družine z otroki
Posameznike z več ljubljenčki

Na kratko o Sveti birmanski mački:
Ljubezniva
Nežna
Umirjena
Učljiva
Izredno družabna
Živi dolgo, tudi do 20 let

Posebne zahteve:
Ker gre za izredno družabno mačko, se Birmanka najbolje počuti v domu, kjer živijo tudi drugi ljubljenčki (ni pa nujno, da so to zgolj mačke). Pasma je tudi nagnjena k debelosti, zato je potrebno skrbno odmerjati dnevne porcije hrane in paziti, da ne pretiravamo s priboljški.

Zgodovina
Izvor Birmanske mačke je zavit v tančico sktivnosti. Obstaja čudovita starodavna legenda, ki pravi, da mačka izvira iz Burme, kjer je bila ljubljenka tamkajšnjih svečenikov. Nekega dne so v tempelj Lao-Tsun ob čudovitem jezeru vdrli roparji, da bi ukradli sveti zlati kip modrooke boginje Tsun-Kyan-Kse. Veliki svečenik Munh-ha je dal svoje življenje, da bi obvaroval kip. Ko je ranjen obležal, mu je v zadnjih trenutkih družbo zvesto delal tempeljski maček Sinh, čudoviti rumenooki maček, z dolgo belo, svileno dlako. V tolažbo je položil svoje tačke na njegove prsi. Medtem, ko je svečenik umiral, je mačka obsijal čudoviti zlat sij, njegov obraz, ušesa, noge in rep so dobili čudovito žametasto rjavo barvo, njegove oči pa čudovito modro, kot oči boginje Tsun-Kyan-Kse. Šapice Birmanske mačke so, kot simbol njegove neomajne predanosti umirajočemu svečeniku, dobile belo barvo, po kateri je pasma prepoznavna še danes.
Birmanka se je v Evropi pojavila v začetku dvajsetega stoletja in je danes priznana pri vseh večjih organizacijah. Med ljubitelji mačk je Sveta birmanska mačka, zahvaljujoč prijetnemu temperamentu in čudovitemu videzu, zelo priljubljena.

Videz
Ta srednje-dolgodlaka mačka je že na videz zelo razkošna. Njeno telo je srednje veliko in tehta od tri do pet kilogramov. Glava je okrogla, obraz pa, s svojo srčastoobliko, odraža prijazen izraz. Na vrhu glave ima majhna, rahlo zaobljena ušesa. Njene oči so velike, okrogle in globoko modre. Dlaka je brez podlanke, mehka in razkošna, v svetlejših odtenkih po telesu in temnejših na okončinah. Barva je ponavadi tjulnasta, modra ali lila, lahko pa tudi rdeča, krem in celo čokoladna, vendar pa se odtenek razvije šele po rojstvu, saj se Birmanske mačke skotijo popolnoma bele. Najbolj prepoznavna lastnost Svete Birmanske mačke pa so njene bele šapice, ki so bele barve in spominjajo na copatke.

Temperament
Sveta birmanska mačka velja za zelo prijazno in ljubeznivo pasmo. Kot pravi že legenda o njenem nastanku, je to zelo zvesta in vdana mačka, ki je pa tudi zelo nezahtevna. Razen ljubezni in občudovanja, ne zahteva veliko ukvarjanja. Ker ima nežen in umirjen temperament, bo, raje kot plezala in poskakovala po stanovanju, mirno počivala v vašem naročju. To je idealna mačka za začetnike in za tiste, ki si želijo prijetnega, umirjenega sopotnika za svojo družino, odlično pa se odreže tudi kot razstavna mačka. Ker je po naravi zelo družabna, se bo najbolje počutila obkrožena z družino, otroki in tudi drugimi ljubljenčki.



_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo

Odgovori s citatom
Prispevek  
Bengalka



Primerna za:
Izkušene mačje lastnike
Aktivne posameznike z veliko časa
Posameznike z več ljubljenčki

Na kratko o Bengalki:
Zahtevna
Inteligentna
Aktivna
Zgovorna
Obožuje vodo
Ima čudovit leopardji vzorec

Posebne zahteve:
Kljub rastoči popularnosti pasme, Bengalka ni mačka za vsakogar. Potrebuje izkušenega mačjega lastnika, ki ji je pripravljen dnevno posvetiti dovolj pozornosti in časa za igro ter ji bo z ustrezno opremo (mačja drevesa, visoke police, plezala) omogočil, da bo tudi znotraj doma aktivna.

Zgodovina
Bengalka je precej nova in kontroverzna pasma, ki pa ji zaradi eksotičnega, divjega izgleda hitro narašča popularnost. Bengalka je nastala kot križanec med divjo Azijsko leopard mačko in domačo mačko. Prvo tako križanje sega v zgodnja štirideseta leta dvajsetega stoletja, kot pasma pa so se Bengalke pojavile šele sredi osemdesetih let.
Zaradi njenih divjih prednikov nekatere svetovne organizacije Bengalke še vedno ne priznavajo kot pasmo, medtem ko druge zahtevajo, da je mačka za tekmovanje na razstavah potomka vsaj četrte generacije. Cilj takšne vzreje je ohraniti ‘divji videz’, a doseči prijeten, udomačen temperament.

Videz
Bengalka je srednje velika do velika mačka, vitke in mišičaste postave, z dolgo, klinasto glavo, širokim smrčkom in velikimi ovalnimi očmi. Njene zadnje tace so nekoliko daljše od prvih, zaradi česar ima specifično hojo, ki spominja na zasledovanje plena.
Bengalkina najbolj prepoznavna lastnost je vsekakor njena dlaka. Vzorec, ki ga je podedovala od svojega divjega prednika moras biti jasen, živih barv in v kontrastu z osnovno barvo dlake. Pri nekaterih primerkih se pojavlja tudi (manj zaželen) marmorirani vzorec v obliki naključnih vrtincev ali valovitih horizontalnih črt. Dlaka je srednje dolga, sijoča in svilnata na dotik ter je lahko v trinajstih različnih odtenkih.
Samičke tehtajo med tremi in petimi kilogrami, samčki pa med štirimi in pol ter petimi kilogrami.

Temperament
Čeprav Bengalka velja za precej divjo mačko, vzreditelji zatrjujejo, da je prav tako ljubezniva kot katera koli druga domača mačka. Čeprav mora biti Bengalka za razstavljanje potomka četrte generacije, pa potomke prejšnjih generacij običajno namestijo kot ljubljenčke, zato morate dobro poznati temperament pasme, preden se odločite za Bengalko in se prepričajte v katero generacijo spada ter da ne kaže nobenih znakov agresije ali drugih vedenjskih težav.
Poznavalci Bengalko opisujejo kot samozavestno, igrivo, družabno in energično mačko, ki je rada vključena v lastnikove aktivnosti in preživlja čas s človekom, vendar pa ni naročna mačka. Zanimivo je, da se ne boji vode ter celo uživa v plavanju, v kolikor je v to ne silimo.
Bengalka pozno dozori, a je zelo učljiva in rada dela s človekom. Te mačke so znane tudi po tem, da se rade oglašajo in s svojimi lastniki komunicirajo na različne načine. Na splošno so dobre družabnice ljudem brez otrok in drugih živali, saj se s slednjimi ne razumejo najbolje.
Bengalka je primerna zgolj za zelo izkušene mačje lastnike z dobrim poznavanjem zahtev te konktretne pasme. Lastnik mora imeti dovolj časa, da se dnevno posveti igri in aktivnostim s to zelo energično mačko, pa tudi dovolj prostora, da ji omogoči prosto gibanje, raziskovanje in plezanje znotraj doma. Bengalka z dobrim rodovnikom lahko stane tudi do dva tisoč dolarjev.



_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo

Odgovori s citatom
Prispevek  
Balijka



Primerna za:
Prvo mačko
Družine z otroki
Posameznike z več ljubljenčki

Na kratko o Balijki:
Ljubezniva
Elegantna
Aktivna
Zgovorna
Družabna
Živi tudi do 20 let

Posebne zahteve:
Balijka ima rada družbo, zato se najbolje počuti v domu, kjer živijo tudi drugi ljubljenčki. Ker je aktivna mačka in dobra plezalka, se priporoča nakup mačjih dreves in ureditev drugih visokih površin, kamor bo lahko Balijka plezala.

Zgodovina
Čeprav točna zgodovina pasme ni znana, na splošno velja, da je pasma nastala s spontano naravno mutacijo, ko so se v leglu Siamske mačke občasno skotili mladički s srednje dolgo dlako. Ker takšne mačke niso bile primerne za razstavljanje, so jih poklanjali za ljubljenčke. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja pa sta rejca Siamskih mačk iz New Yorka začela z načrtno vzrejo dolgodlakih Siamk, ki jih danes poznamo kot samostojno pasmo pod imenom Balijka.
Danes Balijka še vedno velja za redko pasmo in je šele na 35. mestu po priljubljenosti med 40. tekmovalnimi pasmami mačk.

Videz
Balijka ima orientalski videz in izgleda kot bolj drobna različica Siamke s cevasto obliko telesa in enako klinasto oblikovano glavo, velikimi, široko odprtimi ušesi ter velikimi, poševnimi, modrimi očmi, razlikuje pa se v dolžini dlake. Balijka ima srednje dolgo, svilnato dlako in čudovit košat rep.
Kožuh je lahko v številnih različnih barvah, priznane pa so: tjulnasta, modra, čokoladna in lila.
Samičke tehtajo okrog 2 kilograma in pol, samčki pa okrog tri kilograme in pol.

Temperament
Balijka je pogosto označena za nekoliko mirnejšo različico Siamske mačke. Balijka sicer ni tako glasna in vztrajna kot Siamka, vendar pa se vseeno rada in pogosto izraža z mijavkanjem, zato ta pasma ni za vsakogar. Velja za eno najbolj inteligentnih pasem mačk, je pa tudi prijazna in zelo družabna mačka, ki dobro zaznava človekovo razpoloženje in čustva ter se nanje tudi intenzivno odziva – po navadi z mijavkanjem in izkazovanjem naklonjenosti. Dejstvo, da se odlično ujame tako z ljudmi (tudi otroki), kot z drugimi ljubljenčki, je ena njenih najboljh prepričljivih lastnosti.
Balijka je tudi zelo aktivna, rada se igra in jo je mogoče naučiti celo prinašanja in drugih trikov. Najraje od vsega pleza in skače, zato je potrebno dom prilagoditi njenim potrebam. Ureditev plezalnih površin in umik vseh dragocenih predmetov s polic in drugih dostopnih površin je zato nujna.



_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo

Odgovori s citatom
Prispevek  
Ameriška zvitouhka (dolgodlaka in kratkodlaka)



Primerna za:
Prvo mačko
Družine z otroki
Posameznike z več ljubljenčki
Starejše ljudi

Na kratko o Ameriški zvitouhki:
Ljubezniva
Živahna
Igriva
Družabna

Posebne zahteve:
Dolgodlaka različica te pasme je bolj zahtevna za nego kot kratkodlaka, posebno pozornost pa je dobro posvetiti tudi ušesom. Z rednimi pregledi in tedensko nego poskrbite, da bodo ušesa čista in posledično zdrava.

Zgodovina
Ameriška zvitouhka je nastala v Californiji v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, kot posledica naravne mutacije v leglu kratkodlake in dolgodlake domače mačke. Družina Ruga je našla leglo dveh dolgodlakih mladičkov s takšno mutacijo in zato začela raziskovati pasme mačk s podobno mutacijo ušes ter ugotovila, da se uhlji pri pasmi Škotska klapouhka razlikujejo od uhljev teh mačjih mladičkov. Škotska klapouhka ima ušesa upognjena naprej, Ameriška zvitouhka pa zavita nazaj. Samička iz tega prvega legla je nato postala temelj za vzrejo Ameriških zvitouhk, leta 1986 pa jih je TICA tudi uradno priznala kot pasmo.

Videz
Ameriška zvitouhka ima prepoznavne, relativno velike, široke uhlje, ki so na konici zaviti nazaj in po katerih se distinktivno loči od ostalih pasem mačk. Mladički te pasme se skotijo z ravnimi ušesi, ki se v času od enega do sedmih dni po rojstvu začno vihati in dosežejo svojo končno obliko, ko je mačka stara približno pet mesecev. Idealno je, da uhlji niso toliko zaviti nazaj, da bi se dotikali lobanje, temveč da so zaviti pod kotom približno 90° in po obliki spominjajo na polmesec.
Telo Ameriške zvitouhke je lahko različnih oblik in velikosti, saj, z namenom, da bi razširili genski sklad, še vedno prihaja do križanja s kratkodlakimi in dolgodlakimi domačimi mačkami. Tudi kožuh je tako lahko v praktično kateri koli barvi in vzorcu ter bodisi kratek, bodisi dolg.

Temperament
Ameriška zvitouhka ima prijazen in ljubezniv značaj. Zelo rada ima ljudi in pozornost, a je dovolj samostojna, da ne prosjači za pozornost. Je precej nezahtevna in prilagodljiva mačka.
Pasma je znana tudi po ljubezni do otrok in veselju do igre, zaradi česar je še posebej primerna za družine z otroki. Zvitouhke so ene izmed tistih mačk, ki jih je moč celo naučiti prinašanja ter zelo uživajo v učenju in izvajanju različnih trikov. So energične in igrive, a ne tako zahtevne kot nekatere bolj aktivn mačke. Zaradi prirojene značajske radovednosti Ameriška zvitouhka uživa v raziskovanju svoje okolice in se zna tudi sama dobro zamotiti, zato, kar se tiče ukvarjanja, ni posebej zahtevna.



_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo

Odgovori s citatom
Prispevek  
Abesinka



Primerna za:
Izkušene mačje lastnike
Družine z otroki
Posameznike z več ljubljenčki

Na kratko o Abesinki:
Aktivna
Igriva
Inteligentna
Potrebuje veliko človeške pozornosti
Se dobro razume z drugimi živalmi

Posebne zahteve:
To je zelo socialna mačka, zato se priporoča za ljudi, ki imajo veliko časa za ukvarjanje z mačko. Čeprav Abesinka na splošno velja za zdravo pasmo, pa je genetsko nagnjena k vnetju dlesni in zobni gnilobi. Če je mogoče (če mačka to pusti), lahko z rednim umivanjem zob uspešno zmanjšamo možnost za pojav teh težav.

Zgodovina
Abesinka velja za neposredno potomko svete egiptovske mačke in zato za eno najstarejših pasem udomačenih mačk. Na podlagi fizične podobnosti egipčanskim upodobitvam svetih mačk se predvideva, da je ta pasma stara okrog 4.000 let, a o njenem dejanskem izvoru ne vemo veliko. Prva Abesinka naj bi v Evropo prišla z britanskim vojakom leta 1868 iz Abesinije (danes Etiopija), po čemer je pasma tudi dobila ime. Britanci pa so tudi tisti, ki so napisali prvi standard in začeli z vzrejo Abesinke kot jo poznamo danes. Abesinka še danes velja za najbljižjo potomko naravnih pasem mačk od vseh pasemskih mačk, ki jih poznamo.

Videz
Abesinka je srednje velika mačka, ki se ponaša z dolgim, vitkim, a mišičastim telesom in dolgimi, vitkimi tacami. Samice tehtajo okrog tri kilograme in pol, samci pa okrog štiri kilograme in pol.
Prepoznamo jo po značilnih velikih, izraznih očeh mandljaste oblike, intenzivne jantarne ali zelene barve in velikih koničastih uhljih ter po prepoznavnem vzrocu dlake v eni izmed petih barv: zlato-rjava, rdečkasto-rjava, modra, rumeno-rjava ali srebrna. Vsaka izmed dlak je okrašena s čudovitim progastim vzorcem (ticking), v izmenjujočih se svetlejših in temnejših odtenkih, konice dlak pa so temne.

Temperament
To je zelo aktivna, igriva in družabna mačka, ki zahteva veliko lastnikove pozornosti, vendar pa to ni naročna mačka. Po naravi radovedna in samosvoja, se bo crkljala le pod svojimi pogoji. Raje kot v naročju, vam bo počivala na ramenih.
Z Abesinko vsekakor ni nikoli dolgčas, saj je to izredno inteligentna in radoživa mačka, ki se zna sama zamotiti, a še bolj uživa v družbi ljudi, otrok in celo drugih živali. Najbolj srečna bo, če jo boste vključili v svoje dnevne aktivnosti in če si boste prav vsak dan vzeli nekaj časa za igro z njo. Ker je zelo spretna in neustrašna mačka, ni police, ki bi bila zanjo previsoka, opazovanje njenih vragolij pa vam bo brez dvoma popestrilo vsakdan.



_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:
Odgovori na to temo Stran 2 od 2
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu