Krofi v pustnem času ne smejo manjkati.
Pomembne praznične dneve so ljudje od nekdaj slavili z obilno jedačo in pijačo, pojasnjuje etnologinja Lea Kužnik. Hrana za pusta je morala biti čim bolj mastna in vsak se je moral do sitega najesti. Prav tako je veljalo za živino. Še danes po njenih besedah pustne maske na Slovenskem pobirajo darove zato, da si po končanih obhodih naredijo skupno pojedino.
Ocvirkovka, luštrkajca in ajdova potica
Za pustni čas je značilna potica z nadevom iz ocvirkov, imenovana ocvirkovka ali špehovka, ki je najbolj okusna še topla, pravi Kužnikova. Za špehovko je značilen nadev iz narezane klobase ali scvrte sveže slanine. Poseben nadev iz svežega luštreka ter kuhanega in na drobne kocke narezanega suhega svinjskega mesa je značilen za potico luštrkajco ali luštrakajco. V pustnem času pa so po izročilu pekli tudi ajdovo potico, torej potico iz ajdove moke z nadevom iz skute in smetane, je pojasnila.
Krofi povezani z dunajsko dvorno kuhinjo
Poleg potic so za pustni čas značilni krofi in flancati. Med kmečkim prebivalstvom so bili v navadi krofi brez nadeva. Ponekod so jih imenovali bobi ali krapi, še pojasnjuje Kužnikova.
Krofe povezujemo z dunajsko dvorno kuhinjo, kjer naj bi jih v prvi polovici 19. stoletja ocvrte na maslu pripravljala kuharica Cäcilie Krapf. Po njej so se prvotno imenovali Cilkine kroglice, zatem pa krapi. Leta 1815 naj bi jih na dunajskem dvoru pojedli osem do deset milijonov, navaja Leksikon etnologije Slovencev. Sam izvor krofov sicer ni točno znan. Lasti si jih več evropskih narodov, svojo različico z luknjo v sredini imajo tudi Američani. Po nekaterih virih pa naj bi krofe pripravljali in uživali že Rimljani.
Čeprav so krofi najbolj priljubljeni, pa niso edina ocvrta hrana v pustnem času. Flancati kot ocvrte, nekvašene testene krpice so kot plemiška jed na Slovenskem izpričani v poznem srednjem veku. V kmečkem okolju so po navajanju enciklopedije postali pustna jed vsaj v 2. polovici 18. stoletja. Pozneje so poleg krhkih postali priljubljeni tudi kvašeni flancati.
Ob pustu mora biti na mizi svinjska glava
Poleg mastnega peciva so po besedah Kužnikove po izročilu za pusta ljudje uživali tudi veliko svinjskega mesa. Staro pravilo je velevalo, da mora biti ob pustu na mizi svinjska glava, ki jo je bilo treba skuhati že na četrtek pred pustno nedeljo, imenovan tudi debeli ali tolsti četrtek, ki velja za godovni dan vseh debeluhov.
Vir: 24ur
_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.
