Diplomat Janez
Biser blejski zdaj sameva,
sonček veselo ga še ogreva,
kot nazaj pred tednom dni,
ko so tam sestankovali pomembneži ….
Je beseda diplomatska ugasnila,
ko se noč je naredila in
ko dlan začutila je kozarec vina,
še jezik ni bil ovira -
vsak svojo državo promovira
in vsak na glas se hvali,
kaj najboljšega v njegovi je državi.
Prvi se oglasi Američan,
nosil velik kavbojski klobuk je mal postran,
si cigaro iz ust vzame,
da si sapo frišno mal zajame,
s cigare otresel še pepel, pa takole je začel:
»Brez tehnike ne bi bili gospodarski velikan
In NASA ne bi mogla poslat na Luno raketoplan.
To bi jaz postavil v prvi plan.«
So se strinjali vsi tam za mizo,
Japonec pa takoj napravil je analizo:
»Če bi imeli preciznost, kot jo imamo mi,
vas noben na svetu dohitel ne bi.«
»Res, da preciznost je tista prava,«
reče španec in se mal zabava,
»Ampak ni lepšega kot ženska je postava.
Po lepoti naše ženske v svetu skoz slavijo,
vsem drugim lahko rečeš kar adijo …«
O lepoti žensk ni kaj dodati,
a ko čutiš perzijsko preprogo pod svojimi podplati,
je tako, kot po maslu hodil bi.
Še um se ti mal bolj zjasni,
če v glavi vse v redu ni ….
»Če naših Dunajskih valčkov ne bi imeli,
kako lepotice po preprogah bi vrteli?
Brez valčkov sploh življenja ni,
če uho nastaviš, se telo kar samo vrti!«
Avstrijcu pritrdil vsa zbrana družba,
zdaj z cvičkom že močnejša je okužba
in ker v vinu je resnica,
so pobarali zdaj francoskega še strica.
»Mnogo takega imamo mi,
kar drugod posvetu za videt ni,
a francoski poljub bi na prvo mesto dal,
po tem ženski rod Francoza bo spoznal.«
Saj tako se mi tud poljubljat znamo,
so dejali vsi ubrano,
verjetno smo se res od vas naučil,
da pri ženskah ne bi falil …
Kitajec, ki skoz je mal molčal,
je zdaj vstal in tko dejal:
»Se Kitajec prvi z Marsa bo oglasu,
vsak od vas bo en spominček od njega fasu,
ampak tko že veste vsi,
da naredit znamo, kar zmorete zdaj vi,
še brisače za telo, kadar se znoji premočno.«
Res, da tu ni dileme,
ampak ne menjajmo zdaj teme,
so dejali vsi v en glas,
s čim se pohvali lahko zdaj gostitelj naš?
Se Slovenc vsem nam poznan,
se presedu je na stolu mal v levo stran,
s pogledom ošvignil zbrane vse,
jim povedal besede modre te:
»Mnogo stvari je Slovenec svetu doprinesel,
a, jaz bi le na Janeza se zanesel.«
»Le kaj pa Janez je naredu,
da pri teb je čist v ospredju?!«
So diplomati zdaj zijali vanj,
z obrazi od cvička že mal razdejan.
Zgoda o Janezu pa je taka,
če lahko, bi si ga želela država vsaka,
ko se Janez ljubit hoče,
mu Španka skoči gor v naročje,
poljub francoski prec dobi,
da se mal tesnobe hit zgubi,
ker pa ljubit lažje se je leže,
na perzijski preprogi to bolje gre,
in ker punca hoče bolj intimo,
Janez z dunajskim valčkom
takoj popravi klimo.
Španka zdaj že težje diha,
a tud Janez z ameriško tehniko in japonsko preciznostjo
že fejst sopiha …
In ko strast pride do vrhunca,
moker Janez in pa punca ….
Ker je v sobi mal prepiha,
brž pod tuš oba hitita,
izpod tuša pa v Kitajske si brisače
skrijeta si spolne zdaj igrače ….
Zdaj za mizo vse je tiho,
Janez res je to naredu z odliko,
so potrdili prisotni mu za mizo vsi,
dobro si nas zdaj, Slovenček ti.
Tako na Bledu še ena konferenca je uspela,
zbrana družba pa do jutra je bla vsa vesela,
a na koncu so sklenili,
da se ne bodo več hvalili,
lahko zapletli bi se v mednarodni škandal,
če jim Janez ne bi poduka dal …
_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
