 |
Stran 2 od 3
|
| Avtor |
Sporočilo |
Mevki
Administrator
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57
Prispevkov: 8296
Kraj: Avstralija
|
IDEJA ZA IZLET: Lambergova pot
Območje Begunj je bogato z arheološkimi najdbami. Lambergova pot nas popelje mimo razvalin gradu Kamen v osrčje doline Drage.
Na koncu vasi Begunje najdemo na skalnem področju slikovite ruševine gradu Kamen. Do njih nas vodi urejena pot, ki se prične v središču Begunj. Avto parkiramo nasproti gostišča Pri Jožovcu. Pot nas vodi mimo graščine Katzenstein, skozi gozd preko čudovitega razglednega področja, mimo arheoloških najdišč Njivice in Zijavke ter Hudičevega gradiča vse do gradu Kamen. Tu imate na voljo dve izbiri. Lahko se skozi vas vrnete na izhodišče, ali pa nadaljujete svoj pohod ob potoku v naročje doline Draga.
Lambergova pot se imenuje po znameniti plemiški rodbini Lambergov, ki so bili več stoletij gospodarji gradu Kamen. Ruševine gradu vas bodo očarale s svojim ohranjenim romanskim stolpom in mogočnimi ruševinami gotskih in renesančnih dozidav.
Pot nas krožno vodi po lahki pohodniški turi od parkirišča v središču Begunj (46.3753 N, 14.1987 E). Dolžina poti je dobrih sedem kilometrov, zanjo boste porabili približno tri ure hoda. Primerna je za družinske izlete. Pot je dobro označena s smerokazi in informativnimi tablami.
_________________ Skromnost je vrlina vsakega človeka!
|
| 16 Sep 2016 22:53 |
   |
|
Mevki
Administrator
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57
Prispevkov: 8296
Kraj: Avstralija
|
IDEJA ZA IZLET: Smaragdni odsev - Slap Kozjak
Slikoviti slap Kozjak bi lahko rekli, da spada med najlepše slapove pri nas. Ujet je v nekakšen kamniti amfiteater, ki ga krasi modro-zelen tolmun. Slap je izdolbel čudovito podzemeljsko dvorano, v kateri se zaradi temačnosti le te, fantastično vidi 15 metrov visok beli slap, imenovan Veliki Kozjak.
Do njega vodi lepo urejena in označena pešpot, ki se začne v Kobaridu pri Napoleonovem mostu, prečka večjo senožet, na koncu pa preide v gozd. Blizu sotočja Kozjaka in Soče že srečamo prvi slap, imenovan Mali Kozjak (višina 8 m), ki pada v tolmun 10 m globoko. Nadaljujemo desno in pot, ki poteka skozi gozd nas v nekaj minutah nadaljnje hoje pripelje do Velikega Kozjaka. Sproti si lahko ogledamo tudi ostanke kavern iz 1. svetovne vojne.
Potok Kozjak je levi pritok Soče in izvira visoko pod grebeni Oblega brda (1957m) in Krnčice (2142m). Vanj se zliva več manjših potokov, ki skupaj tvorijo veličasten slap Veliki Kozjak, ki se pri Kobaridu izliva v reko Sočo. Poleg Velikega Kozjaka potok premore še šest slapov, ki preko skalnih pregrad padajo v izdolbena korita in so obiskovalcem nedostopni.
Slap kozjak je tudi del znamenitosti, ki se povezujejo v Kobariško zgodovinsko pot.
Obiskovalci pravijo, da ko ga enkrat obiščeš se vsako leto vračaš in vračaš. Čudovita je tako okolica kot slap sam.
_________________ Skromnost je vrlina vsakega človeka!
|
| 19 Sep 2016 20:08 |
|
|
Mevki
Administrator
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57
Prispevkov: 8296
Kraj: Avstralija
|
IDEJA ZA IZLET: Beneška Slovenija
Pomlad je že tu in čas je za enodnevne izlete! Svetujemo vam, da se odpravite na potep po Beneški Sloveniji in odkrivate njene bisere. In kateri so ti biseri? Najdete jih v prispevku!
Čedad – nekdanja prestolnica Langobardov
Izredno slikovito staro mesto vzdolž bregov reke Nadiže, so ustanovili že Rimljani, kasneje pa je postal prestolnica Langobardov. Ozke ulice nad globoko sotesko Nadiže so zelo lepo ohranjene in vabijo s številnimi zanimivostmi in prijetnimi kavarnami. Mesto se ponosno hvali z veličastno stolnico, s spomenikom Julija Cezarja, znamenitim Hudičevevim mostom, o katerem legenda pravi, da ga je zgradil sam hudič, ter skrivnostnim Langobardskim templjem, ki velja za edinstven primer srednjeveške arhitekture.
Stara Gora – zanimivo utrjeno taborsko naselje, pomnik Slovenstva
Stara Gora, ki mogočno kraljuje nad zelenim morjem Nadiških dolin, je nekakšen mejnik med slovanskim in latinskim, pozneje furlanskim svetom. Že od pradavnine obstajajo furlanski zapisi o “stari slovenski Mariji” v osmem stoletju, takoj po naselitvi, pa jo Slovenci imenujejo “stara Marija”. Stara gora ima za Slovence poseben pomen tudi zaradi Starogorskega rokopisa, ki je eden od starejših spomenikov slovenskega jezika. Nekoč znano romarsko središče je svoj sloves ohranilo do današnjih dni.
Terske doline z vasico Bardo
Terske doline so kraj, kjer izvira reka Ter, simbolna reka beneških Slovencev. Na slikovitem slemenu se sonči po potresu leta 1976 obnovljena vasica Bardo. Tam se domačini, naši rojaki borijo, da slovenska beseda v teh krajih ne bo zamrla. Ogledate si lahko etnografski muzej, ki skozi razstavljene predmete govori o življenju v dolini nekoč in danes.
_________________ Skromnost je vrlina vsakega človeka!
|
| 19 Sep 2016 20:12 |
|
|
Mevki
Administrator
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57
Prispevkov: 8296
Kraj: Avstralija
|
IDEJA ZA IZLET: Dežela terana, pršuta in poezije
Da, prav ste odgovorili, ta dežela je Kras! Zakaj pa ravno Kras? Prepričan sem, da vsi že dobro poznate omamno aromo ter okus kraškega pršuta in vaše brbončice poskočijo od veselja, ko se dotaknejo kraške žlahtne kapljice...Verjamem tudi, da ste vsi že prebrali kakšno Kosovelovo črtico...Kdaj pa ste nazadnje dejansko obiskali »deželo burje« kot ji tudi pravimo?
Zadnja burja je dodobra odpihnila preostalo odpadlo listje in osvežila zrak ter sušila pršute, katerih aroma odišavlja kraške »borjače« (dvorišča) in »ganke« (balkone). Izlet po Krasu lahko idealno začnete v enem izmed najstarejših naselij – Štanjelu. Naselje se je razvilo že v romanski dobi. Nizi hiš se terasasto vijejo po pobočju 364 m visokega Turna. Po ozkih uličicah se lahko sprehodite do Kraške hiše s pravo komunsko »štirno«. Pod utrjenim naseljem pa se lahko sprehodite po Ferrarijevem vrtu, ki s svojo zgradbo posnema ureditev Štanjela in se staplja z okoliško pokrajino. Od tam lahko uživate v čudovitem razgledu proti dolini Branice. Na beneškem mostičku pa preizkusite trdnost svoje ljubezni...
Izlet nadaljujemo po ozki cesti med gričevji posejanimi z vinogradi v vasico Sveto, manjšo vas v osrčju Komenskega Krasa. Zanimiva je romarska cerkvica svetega Tilha, katera je odigrala zelo pomembno vlogo v času prve in druge svetovne vojne in katera sodi med najpomembnejše spomenike sakralne arhitekture na Slovenskem. Ob cerkvi stoji že več kot 500 let star simbol slovenstva, ki je bil od nekdaj središče dogajanja vaškega življenja. V središču vasi je tudi avstro-ogrsko vojaško pokopališče, kjer počiva približno 3000 vojakov, predvsem Madžarov.
Verjetno najbolj poznana kraška vas je Tomaj. Značilna rdeča zemlja (terra rosa), ki je tukaj posebno prisotna je ljudem že stoletja daje odličen teran. V kraju stoji cerkev sv. Petra in Pavla, ki ima vklesano letnico 1637. Po letu 1928 jo je poslikal Tone Kralj. Pri cerkvi je zgradba nekdanjega samostana šolskih sester, ki so pod fašizmom vodile slovensko šolo. V Tomaju je živel Srečko Kosovel. Vidni predstavnik slovenske moderne je v svojem zelo kratkem življenju – umrl je pri 22 letih – za seboj pustil zelo bogato zapuščino pesniških zbirk. V vasi si lahko ogledamo domačijo njegove družine.
Ena bolj znanih vasi je tudi Pliskovica, ki je svoje ime dobila po Pliski, drobni ptičici, beli pastirici. Po njej so pastirji, ki naj bi pred stoletji prvi naselili te kraje, svoje ovce in koze imenovali Pliska. Tako naj bi ptice in ovce dale ime vasi, ki je danes ena večjih sredi prostrane kraške planote. Vas obdajajo prostrani vinogradi, kjer domačini na trmasti kraški zemlji pridelujejo teran. Na kraške travnike v vasi se danes vračajo ovce, koze ter celo krave in konji. Na tej skromni kraški zemlji se je v Pliskovici dobro razvilo kamnoseštvo in čebelarstvo.
Kras pa je tudi dežela jam, sivke in na žalost tudi vojnih grozot. O tej z zgodovino, naravnimi lepotami in odlično kulinariko prežeti deželi bi lahko pisali strani in strani.
_________________ Skromnost je vrlina vsakega človeka!
|
| 19 Sep 2016 20:17 |
|
|
Mevki
Administrator
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57
Prispevkov: 8296
Kraj: Avstralija
|
IDEJA ZA IZLET: Po poteh Soške fronte
Leto 2015 bo leto, ko se bomo spomnili in obeležili 100. obletnico Soške fronte, ki je trajala od 23. maja 1915 do 24. oktobra 1917. Današnja ideja za izlet vas bo zato vodila po poteh Soške fronte ...
28. julija 1914. leta je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Začela se je prva svetovna vojna. Evropa je postala obsežno bojišče, razdeljeno na več front, saj sta v vojno vstopila nasprotujoča si bloka: na eni strani sile Osi (Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgarija in Turčija), na drugi strani pa Antanta (Francija, Velika Britanija in Rusija). Italija je v prvem letu vojne kljub partnerstvu v trojni zvezi z Avstro-Ogrsko in Nemčijo ostala nevtralna. S podpisom Londonskega pakta med Italijo in Antanto je Italija izstopila iz te zveze in 23. maja 1915 napovedala vojno Avstro-Ogrski. Odprla se je jugozahodna fronta, dolga šeststo kilometrov, ki je potekala od prelaza Stelvio na švicarsko-italijansko-avstrijski tromeji prek Tirolske, Karnijskih Alp in Posočja do Jadranskega morja. Devetdeset kilometrov dolg odsek fronte, ki je potekal ob reki Soči od Rombona do Jadrana, je bila soška fronta
Pri Autentici so se odločili, da ob stoletnici soške fronte pripravijo poseben izlet v spomin na boje in grozote, ki so se zgodile na soški fronti in sicer so se osredotočili na Kras. Na Krasu in ob spodnjem toku reke Soče so se namreč odvile ene od najbolj hudih bitk, kjer je svet manj gorat in je italijanska vojska predvidevala, da bo tu laže zlomila nasprotnikovo obrambo kot v goratem svetu. Vojna, ki se je ob Soči končala oktobra 1917, je pustila veliko sledov. Spominska obeležja, kaverne, strelski jarki, utrdbe in pokopališča predstavljajo kulturno in zgodovinsko dediščino. Spominja in opominja nas na trpljenje, žrtvovanje in umiranje tisočev mladih fantov in mož številnih narodov. Vojno je bridko okusilo tudi civilno prebivalstvo krajev ob fronti. Ti spomeniki in obeležja dajejo prihodnjim rodovom možnost, da se poklonijo junakom in nas spominjajo na vse, ki so trpeli v času 1. svetovne vojne ter opominjajo, zakaj se vojne ne smejo več dogajati. Predvsem pa spodbujajo vrednoto miru in priložnosti za skupni razvoj.
Izlet po poteh Soške fronte
Izlet poteka po krajih, ki še danes s svojimi spomeniki in opomniki spominjajo na boje na kraških planotah. Soška fronta je bila zaradi neugodnega terena ena najtežjih bitk v prvi svetovni vojni, na Krasu kjer je primanjkovalo vode naj bi vojaki pili celo lastni urin. Prva bitka na Soški fronti se je odvila prav tu, ko je italijanska vojska poleg tolminskega in goriškega mostišča želela zavzeti še zahodni rob kraške planote. Odločila se je za udar proti doberdobski planoti. Toda v bitki so le s težavo osvojili vznožje kraške planote pri Sredipolju, Romjanu in Selcu. Italijansko letalstvo je med drugim bombardiralo Sežano, Dutovlje in Miramar. Branilci so obranili Fajtji hrib. Italijani so sicer v treh bitkah prodrli za 3 do 4 kilometre na petkilometrskem pasu, toda prodor v Trst se jim ni posrečil.
Na »Izletu po poteh Soške fronte« boste obiskali kraje, ki so tesno povezani z boji na tem delu Krasa. Sprehodili se boste skozi muzej na prostem ter si ogledali zbirko predmetov iz 1. svetovne vojne. Nekaj posebnega je mogočen spomenik - pokopališče, ki se razprostira čez celoten grič nad Sredipoljem. Tu je pokopanih več kot 100.000 padlih na soški fronti. Ogledali si boste avstro-ogrske topovske položaje nad Gradiščico, ki so branili dostop do Gorice. Po okusnem kraškem kosilu ob kapljici terana si boste pogledali zanimivo muzejsko zbirko na Cerju, kjer stoji spomenik braniteljem slovenske domovine. Popoldne se boste zapeljali skozi Doberdob - »slovenskih fantov grob« v Tržič in si ogledali, kje so potekali italijanski obrambni položaji. Pred odhodom proti domu se boste ustavili še pri izviru reke Timave v Štivanu, pri tamkajšnji cerkvi in prisluhnili njeni tragični zgodbi v povezavi s soško fronto.
Za zaključek vas pustim ob branju slovenske narodne pesmi, avtorja Zorka Prelovca:
Oj Doberdob, oj Doberdob,
slovenskih fantov grob.
Kjer smo kri prelivali
za svobodo domovine,
kjer smo jih pokopali,
slovenske fante.
Oj Doberdob, slovenski grob!
Oj Doberdob, slovenski grob!
_________________ Skromnost je vrlina vsakega človeka!
|
| 19 Sep 2016 20:25 |
|
|
Mevki
Administrator
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57
Prispevkov: 8296
Kraj: Avstralija
|
IDEJA ZA IZLET: Martinovanje na Primorskem
Martinovo je praznik, na katerega so se naši predniki zahvaljevali za dobro letino, hkrati pa nazdravljali in prosili za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Ker je bil ta praznik med ljudmi zelo priljubljen in zakoreninjen so med pokristjanjevanjem praznika le tega obdržali ter ga preimenovali po takrat priljubljenemu in čaščenemu svetniku svetemu Martinu v začetku četrtega stoletja.
Danes je tako Martinovo ali god sv. Martina iz Toursa († 11. november 397) dan, na katerega se evropske države na raznolik način spominjajo svetnika, ki je dal svoj plašč beraču, da bi lahko skril svojo revščino.
Martinovo je zahvalni dan, saj je takrat pridelek že pobran in shranjen, živina se je že vrnila iz paše in mošt je že dozorel v vino. V tem času je po večini bilo hrane, zlasti mesa, več kot dovolj, zato so si naši predniki privoščili slavje s pojedino in žlahtno kapljico. Po legendi naj bi se na Martinovo, 11 novembra, jedlo gos, saj se naj bi se kot legenda govori sveti Martin pred oznanilom, da je imenovan za škofa, zaradi svoje skromnosti skril med gosi. Ker so ga le te izdale jih je potrebno pokončati. Posebno slovesno je bilo in je še vedno martinovanje v vinskih krajih. Danes na številnih prireditvah uprizarjajo šaljivi krst vina, ki ga opravlja našemljeni v škofa Martina, praznujejo in blagoslavljajo pa tudi po zidanicah.
V Sloveniji se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. Ob praznovanju potekajo v vinorodnih predelih tudi pojedine in razni zabavni dogodki. Predvsem je zanimivo na Primorskem.
V Goriških Brdih je Martinovo največji praznik za trgatvijo ali »bandimo« kot rečejo Brici. Predvsem je pestro v zavetju srednjeveških zidov utrjene vasi Šmartno. Zanimivo je tudi v Slovenski Istri. Nekoč so za martinovo v Istri jedli predvsem ovčetino, zelje, svinjino, kuhane štruklje in kostanj. Danes na istrski osmici v tem času ne smete zamuditi ombola in klobas s zeljem in krompirjem. Praznovanje godu svetega Martina se tako razlikuje od vasi do vasi in ponekod traja do enega tedna. Na podeželju Slovenske Istre lahko tako praznujete "martinjo" v Kubedu in Marezigah.
Martinovo je velik praznik in zakaj bi Sv. Martina počastili samo z večerjo. Zakaj ne bi izkoristili te priložnosti in preživeli prelep dan na Primorskem. Že veliko gostov smo razveselili z Martinovimi izleti po tej prečudoviti vinorodni pokrajini. November je lahko zelo zabaven! Na izpustite te priložnosti in se podajte na Martinov ali novembrski izlet.
_________________ Skromnost je vrlina vsakega človeka!
|
| 02 Okt 2016 19:18 |
|
|
Mevki
Administrator
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57
Prispevkov: 8296
Kraj: Avstralija
|
IDEJA ZA IZLET: Goriška Brda
Goriška Brda so najbolj sredozemski del Posočja. Zaradi ugodnih klimatskih pogojev, je ta gričevnata pokrajina najbolj poznana po sadjarstvu in vinogradništvu. V teh krajih se tekom leta zvrstijo številne prireditve. V idiličnih gričevnatih vasicah domujejo gostoljubni domačini odprtih in toplih src.
Največja kulturno turistična prireditev je Praznik češenj, ki se odvija vsako pomlad. Poleg češenj pa tu uspevajo tudi marelice, breskve in ostalo sredozemsko sadje. Ugodna briška klima omogoča uspevanje različnih vinskih sort. Najbolj znana med njimi so rebula, tokaj, pinot, sauvignon, merlot in cabernet. Za razcvet vinogradništva po 2. svetovni vojni pa je poskrbelo delovanje vinske kleti na Dobrovem. V zadnjem času je med prostranimi vinogradi in sadovnjaki opaziti tudi vedno več oljčnih nasadov.
Izlet lahko začnemo pri Solkanskem mostu. Most je svetovno znan, saj ima najdaljši kamniti lok na svetu in najdaljši lok med železniškimi mostovi. V njegovo veličino in lepoto se prepričamo, ko se sprehodite do mostu na platoju nad Sočo, ki se nahaja po mostom ali pa pogled nanj usmerite iz vzporednega mostu, čez katerega vodi cesta v Brda.
Kraj Oslavje leži na italijanskem delu Brd, ki jim Italijani pravijo Collio. Poleg vinske trte boste tu našli spomenik prve svetovne vojne posvečen vojakom, ki so padli v prvi svetovni vojni. V tej mogočni stavbi iz leta 1938 počiva 57.740 vojakov (v glavnem neznanih), padlih v teku enajstih bitk, ki so se vršile na tem območju med prvo svetovno vojno. Ob veliki zgradbi valjaste oblike se odpira čudovit razgled na dolino in na Sabotin (609 m).
GRAD DOBROVO
Ozka slemenska cesta nas vodi so Gonjač, ki so znane po razglednemu stolpu. Spomenik v Gonjačah je posvečen 315 žrtvam druge svetovne vojne, kjer je pisatelj France Bevk zapisal: “Sinovom Brd in Benečije, čuvarjem zvestim naše govorice,...”. Poleg spomenika stoji razgledni stolp s 114 stopnicami, od koder se ob lepem vremenu razgled odpre na Brda, Julijske in Karnijske Alpe, Dolomite, Furlanijo, Tržaški zaliv, Kras, Vipavsko dolino in Trnovski gozd.
Streljaj stran stoji srednjeveška vas Šmartno, ki predstavlja geografsko središče Brd. Vas leži na griču, obdana je z obzidjem in obrambnimi stolpi in se kot taka vključuje v sklop vaških naselij in protiturških taborov v Brdih in na Primorskem. Po ozkih ulicah - »gasah«se lahko sprehodite vse do mogočne baročne cerkve svetega Martina, po kateri je vas Šmartno dobila ime. Briška hiša z etnološko zbirko pa predstavlja nekdanje življenje Bricev.
Iz Šmartnega nas pot vodi v središče Brd in sedež občine. Dobrovo je z nekaj več kot 400 prebivalci hkrati tudi središče briškega vinorodnega okoliša. Ime je kraj dobil po dobu, hrastu, nekdaj najbolj razširjenem drevesu v Brdih. Na Dobrovem je že od 13. stoletja dalje stal grad, ki pa je v stoletjih propadal. Na njegovem mestu je na začetku 17. stoletja zraslo novo renesančno grajsko poslopje, ki se nam je ohranilo v razmeroma nespremenjenem videzu in velja danes za enega najlepših na Goriškem.
GONJAČE
Obisk Brd nikakor ne gre mimo obiska ene od številnih lepo urejenih vinskih kleti, kjer vam bodo gostoljubni domačini z veseljem in ponosom dali na pokušino kozarček ali dva. Gotovo je obvezen postanek tudi na eni izmed turističnih kmetij ali gostilnic, ki se ponašajo z odlično kulinariko daleč naokoli!
GORIŠKA-BRDA
Vabimo vas, da skupaj z nami obiščete to prelepo gričevnato pokrajino, ki vsakega obiskovalca tako navduši, da se vedno znova vrne.
VINOGRAD
_________________ Skromnost je vrlina vsakega človeka!
|
| 02 Okt 2016 19:28 |
|
|
Mevki
Administrator
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57
Prispevkov: 8296
Kraj: Avstralija
|
IDEJA ZA IZLET: Istra - dežela velikanov
V hrvaški del Istre, ki roko na srce, obsega večinski del Istrskega polotoka, zahajajo številni turisti. Predvsem v tisti bolj zahodni, obmorski del, kjer se nahajajo številni kampi, hoteli in apartmajska naselja, razpeta med poznanimi mesti Umag, Novigrad, Poreč, Rovinj … Vendar Istra tudi v svojem notranjem delu, v osrčju polotoka, skriva številne skrivnosti in čudovite kotičke, ki se dotaknejo tistih bolj raziskovalnih duš, avanturistov.
HUM
Takoj pod Čičarijo se v okolici Buzeta nahajata dve očarljivi srednjeveški mesti, Roč in Hum. To območje je bilo zelo živahno že za časa antike. Majhno, a simpatično utrjeno naselje Roč je svoj razcvet doživelo v srednjem veku, ko je na tem mestu zrasla utrdba. Obrambni stolp in del obrambnega obzidja sta ohranjena vse do današnjih dni, zelo zanimivi pa sta tudi renesančna hiša in nekdanja mestna loža. Naselje Roč in mesto Hum sta povezana z Alejo glagoljašev ter s številnimi spomeniki povezanimi z znamenito staroslovansko pisavo, ki sta jo že v 9. stoletju izumila Sv. Ciril in Metod …
Glagolski napisi v Humu nam dokazujejo, da je bilo mesto eno izmed pomembnejših zibelk te stare slovanske pisave. Danes v tem simpatičnem mestecu z dvema ulicama živi 16 prebivalcev, zaradi česar je Hum vpisan v Guinessovo knjigo rekordov kot najmanjše mesto na svetu. Mestno obzidje se je ohranilo do današnjih dni. Zanimiva mestna arhitektura z mestno ložo in drugi detajli pa nas popeljejo v čas, ko je v teh krajih vladala Beneška republika.
GROŽNJAN
Če v središču Buzeta zavijemo levo, nas cesta preko mostička zapelje na vrh gričevja, kjer nas presenetijo krasni razgledi vse od Čičarije preko istrskih vasic do doline Mirne. Ob tej panoramski cesti nas pozdravi Draguć. Naselje se nahaja na naravnem pomolu nad bližnjim akumulacijskim jezerom. Zaradi naravne lege nas lahko spominja na našo Koštabono. Draguć je majhno strnjeno naselje, kjer dobimo občutek, da smo se vrnili nekaj desetletij nazaj. V to nas bo prepričala značilna istrsko beneška arhitektura, zanimive palače in cerkvice ter (še vedno!) makadamske ulice! Čisto na koncu mesta, na »špici« pomola, stoji majhna skrivnostna cerkvica, kjer se lahko usedemo, razgledamo po čudoviti pokrajini in užijemo nekaj pozitivne energije, ki se nahaja na tem prostoru. Radovedneži bodo skozi manjša okna ali vrata lahko pokukali znotraj cerkvice in opazili zanimive freske.
S slemenske ceste se lahko spustimo dalje proti Cerovljam, ki se nahajajo v okolici Pazina, lahko pa se zapeljemo na drugo stran proti markantnemu Motovunu – čuvaju Mirne. Motovun je mesto-spomenik na severozahodu Istre z okoli tisoč prebivalci. Mestece stoji na vrhu 277 m visoke strme vzpetine, ki prevladuje nad dolino reke Mirne. Po ljudskem izročilu naj bi to mesto zgradili velikani in to še preden so se vanj naselili ljudje. Nekateri velikani so bili tako veliki, da so lahko z golimi rokami zatresli mestni zvonik. V zadnjem času je Motovun poznan po letnem filmskem festivalu. Do Motovuna se lahko odpravimo peš ali z lokalnim avtobusom, ki nas pripelje do vhoda v mesto. Središče mesta s krožno razgledno ulico na vrhu je prava točka za ljubitelje lepih pokrajinskih fotografij. Za ljubitelje kulinarike pa se najde marsikaj zanimivega v manjših butičnih trgovinah. Tej kraji so predvsem znani po tistih dragocenih gomoljih s posebnim okusom – seveda govorim o tartufih.
Izlet lahko nadaljujemo po dolini Mirne proti zahodu, kjer na vrhu griča stoji pravljični Grožnjan. Pravo mesto za nepoboljšljive romantike in umetnike. V poletnem času se v Grožnjanu ogromno dogaja, saj so vse galerije in ostale butične trgovine odprte, lokali s terasami, obrnjenimi proti dolini Mirne in Motovunu, pa nas pričakujejo z omamnimi istrskimi specialitetami in vinom.
Ko se odpravimo v notranjost Istre, v mesta, ki so jih po legendi gradili velikani, se moramo obvezno ustaviti v eni izmed istrskih konob, kjer lahko Istro začutimo tudi od znotraj. Istrski bobiči, fuži s tartufi ali bolj poznane fritole so ob kozarcu istrskega terana (nekateri mu rečejo tudi refošk) tista pika na i.
_________________ Skromnost je vrlina vsakega človeka!
|
| 02 Okt 2016 19:38 |
|
|
Mevki
Administrator
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57
Prispevkov: 8296
Kraj: Avstralija
|
IDEJA ZA IZLET: Brkini - zelena oaza sredi krasa
Dolgo časa zapostavljeni in zaostali v razvoju Brkini predstavljajo pravi turistični biser ter odlično destinacijo za enodnevne izlete. Zaradi čudovite narave jim rečejo tudi »zelena oaza« sredi krasa. Po brkinski slemenski cesti se bohotijo značilne vasice, na nekaterih vrhovih so se ohranile nekatere srednjeveške grajske utrdbe in zanimive starodavne cerkvice.
BRKINI NOVAKOV MLIN
Najbolj znana vas v Brkinih je gotovo Prem. Ta gručasta središčna vas na severovzhodnem delu Brkinov ima vse značilnosti brkinske arhitekture. Naselje je zaradi umetnostnozgodovinskih in etnoloških značilnosti zavarovano kot kulturni spomenik.
Sprehod po vasi lahko dopolnite z obiskom cerkve Sv. Helene, ki slovi po izrazitih baročnih elementih in zanimivih poslikavah Toneta Kralja. Po želji si lahko ogledate srednjeveški grad Prem ter nekdanjo Ljudsko (osnovno) šolo, ki je hkrati tudi rojstna hiša znamenitega pesnika moderne Dragotina Ketteja, z urejeno spominsko sobo.
BRKINI KRAVICE SE PASEJO
V Brkinih se ponovno oživlja značilno sadjarstvo, ki ima tu odlične pogoje za integrirano ali ekološko pridelavo. Tudi tradicionalna žganjekuha z znamenitim brkinskim slivovcem daje pokrajini svojstven pečat. Značilna in zelo raznolika kulinarika (brkinski pršut, krompir v zelnici, slivovi njoki, štruklji) ter butična ekološka pridelava kravjega in ovčjega sira ter domačih mesnin so prava atrakcija za gurmanske sladokusce.
Spodbujanje dopolnilnih kmetijskih dejavnosti s turističnimi in izletniškimi kmetijami ter oživljanje lokalne tradicije (domači običaji, pustne šeme, škoromati) so garancija, da vas Brkini z okolico ne pustijo ravnodušne.
_________________ Skromnost je vrlina vsakega človeka!
|
| 02 Okt 2016 19:44 |
|
|
Mevki
Administrator
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57
Prispevkov: 8296
Kraj: Avstralija
|
IDEJA ZA IZLET: Po Šavrinskih hribih - po poti legende o zlati kozi
V Šavrinskih hribih v zaledju Kopra se skrivajo zelo stare vasi. Ena takih je tudi vas Topolovec, kjer je zakopan zaklad. Ta zaklad je zlata koza, starodavni simbol Istre. Mnogi so jo že iskali, a zaman …
HRVOJI
Že od davnih časov je bil v okolici te vasi na neznanem kraju bil zakopan zaklad, ki je buril duhove, domišljijo in radovednost tamkajšnjih prebivalcev. Legenda pravi, da naj bi ta zaklad skril sam Atila, ko je s svojo vojsko sejal smrt v teh krajih. Ta skriti zaklad je bila zlata koza, starodavni simbol Istre. Mnogi so jo leta in leta iskali in iskali, da bi obogateli, a zaman. Hudič je namreč nad zlato kozo obesil težak mlinski kamen zvezan z vrvjo in skrbno bdel nad njim. Če bi se kdo približal zakladu, bi hudič prerezal vrv in kamen bi pod sabo iskalca dobesedno zmečkal.
KRKAVCE
V 18. stoletju je v istrsko vasico Krkavče prišel opravljat službo božjo duhovnik Štefan Umer iz Trsta. Krkavčanska cerkev je bila takrat majhna, vlažna in v slabem stanju. Odločil se je, da jo porušil in zgradil večjo. To pa ni bilo lahko. Dobil je vsa potrebna dovoljenja, manjkal me je denar. Med iskanjem denarja je župnik Umer slišal govorice o skritem zakladu. Odločil se je, da ga poišče. In uspelo mu je najti skriti zaklad, ki naj bi se nahajal pod oltarjem cerkvice Sv. Hieronima v Topolovcu. Ko se mu je približal je hudič pripravil škarje, da z njimi prereže vrv na kateri je visel mlinski kamen in ga tako pokoplje pod sabo. V tistem trenutku pa se je iz bližnje Nove vasi, kjer stala cerkvica čudodelne Mati Božje, zaslišal močan lajež psov, ki je tako prestrašil hudiča, da je nemudoma zbežal. In tako se je župnik lahko polastil skritega zaklada. Na skrito jo je nesel prodati v Trst in zanjo prejel veliko denarja, da je z njim lahko zgradil novo, današnjo veliko in lepo cerkev. Dograjena je bila leta 1738, posvečena pa je sv. Nadangelu Mihaelu, ki goduje 29. septembra. Cerkev v Krkavčah je res nekaj posebnega, saj v njej najdemo tudi prejšnjo manjšo cerkev, ki je premeteni duhovnik ni porušil, pač pa jo je spremenil v zakristijo.
Povzeto po pripovedovanju domačinov.
Foto: MOK, Autentica in Robert Titan
_________________ Skromnost je vrlina vsakega človeka!
|
| 02 Okt 2016 19:49 |
|
|
Mevki
Administrator
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57
Prispevkov: 8296
Kraj: Avstralija
|
IDEJA ZA IZLET: Na obisk k Slovencem v Italijo
S preteklostjo prežet tržaški Kras nam s Slovenskimi vasmi, ki trmasto vztrajajo pri svojih koreninah, ponuja veličasten sprehod in priložnost za stik z domačini. Tržaški Slovenci v slovenskih vaseh v zaledju Trsta veljajo za ponosne in zavedne čuvaje slovenske besede.
KRAŠKA HIŠA V REPNU
Tukaj najdete fascinantne zgodbe o škedenjskih krušaricah, Tigrovcih, trpljenju pod fašizmom in odkrijete zanimive običaje, ki jih naši ljudje v teh krajih s ponosom ohranjajo! V teh tržaških vasicah je slovenska beseda bolj cenjena kot nikjer drugje!
Eden od takih krajev je definitivno Repentabor. Če bi na zemljevidu iskali kraj Repentabor, ga ne bi našli. To je namreč skupno ime petih kraških vasi (Voglje, Vrhovlje in Dol pri Vogljah, ki so v Sloveniji, Repen in Col s Poklonom pa v Italiji). Vasi je leta 1947 grobo razdelila državna meja! V teh krajih je slovenska beseda naših rojakov še kako živa! V Repnu najdemo tudi muzej – slovensko kraško hišo.
KRIŽANSKI RIBIČI
Druga zelo zanimiva vas je Križ - središče slovenskega ribištva. Križ je starodavna slovenska vas na tržaškem Krasu blizu Trsta, nekdaj središče slovenskega ribištva. Leta 1911 je v vasi živelo kar 198 poklicnih ribičev! Svojim čolnom, ki so bili izdolbeni iz debel, so pravili čupe.
Tukajšnji slovenci neradi slišijo, da so zamejci. Del njihove zgodovine je bil dolgo domala pozabljen in prav ljudje od tu dokazujejo, da smo Slovenci tudi pomemben pomorski narod. V vasi se že dolga leta gradi muzej slovenskega ribištva, ki pa še ni dokončan.
OBELEŽJE V BAZOVICI
Tretja, ampak definitno ne zadnja zelo zanimiva vas je širši javnosti bolj poznana, famozna Bazovica, vas, ki simbolizira boj naših rojakov proti fašizmu. V Bazovici se nahaja slavno spominsko obeležje – spomenik štirim Tigrovcem, prvim žrtvam fašizma. Spomenik z vklesanimi imeni bazoviških junakov priča o nezlomljivem odporu slovenskega naroda proti italijanskemu fašizmu in ponazarja trajno obsodbo nasilja.
[img]http://shrani.si/f/c/Go/47MNLQxF/openskitramvaj.jpg[/img
OPENSKI TRAMVAJ
O Trstu smo že pisali, tudi slednji je seveda globoko povezan s Slovenstvom na tem območju. Če se potepate po tržaškem krasu ga lahko obiščete z Openskim travmajem, ki po novem spet povezuje Opčine s Trstom. V Trstu najdete muzej škedenjskih krušaric, ki pripoveduje zgodbo o težkem življenju škedenjskih krušaric, ki so se preživljale s peko kruha.
ULICA SREČKA KOSOVELA
_________________ Skromnost je vrlina vsakega človeka!
|
| 02 Okt 2016 20:14 |
|
|
Mevki
Administrator
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57
Prispevkov: 8296
Kraj: Avstralija
|
IDEJA ZA IZLET: Trgatev v Slovenski Istri
Trgatev ali "bandima", kot ji pravijo Istrani, ni samo trganje grozdja za pridelavo vina, je pravi praznik in posebno doživetje. Še danes se na trgatvi zbere vsa družina, običajno pa se povabi tudi prijatelje.
VINOGRAD
Gospodar kleti določa kdaj in kateri dan se bo kakšna sorta trgala. Med trgatvijo se trgači med seboj veliko pogovarjajo, nemalokrat se tudi kaj lepega zapoje. Nihče ne sme biti ne žejen, ne lačen! Obrano grozdje gre seveda najprej skozi prešo iz katere priteče slasten mošt. Tropine se shrani v posebne sode za maceracijo. Gospodar kleti odloči koliko časa bo »vino ležalo na tropinah«. S tem se uravnava barva in okus vina, ki bo zorelo v sodih vse do Martinovega.
V Istri grozdja niso nikoli stiskali. Grozdje so stresli v kad, imenovano »badenj«, nekdo je stopil vanjo in grozdje z nogami »zmastil«. Zato se še danes v Istri ne vpraša, če »ste že stisni grozdje«, ampak, »če ste že zmastili grozdje«.
Mošt in tropino so nato prelili v bačve (kar počnejo še danes). Napolnili so jih toliko, da so manjkali štirje prsti do vrha. Alkoholno vrenje je že drugi dan dvignilo tropine na površino in to se je kuhalo še nadaljnjih 14 dni. Po 14 dneh so posneli suhe tropine s površine, spodaj pa odtočili mlado vino. Iz tropin, ki so ostale na dnu, so skuhali žganje (tropinovec), drugi so pa te tropine zalili z vodo in jih pustili še enkrat zavreti. Po določnem času so tekočino odlili in dobili poletno pijačo, ki je danes ne poznamo več. Imenovala se je »zonta« in v poletni vročini je ta pijača prijetno odžejala.
Torej, vas že kaj srbijo prsti, da bi se pridružili Istranom na letošnji trgatvi?
_________________ Skromnost je vrlina vsakega človeka!
|
| 02 Okt 2016 20:21 |
|
|
Mevki
Administrator
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57
Prispevkov: 8296
Kraj: Avstralija
|
IDEJA ZA IZLET: Snežnik
Snežnik (1796m), naša najvišja nealpska gora, se skriva v širnih snežniških gozdovih, v njegovo bližino vodijo le makadamske ceste ali gozdne poti. Zgodaj poleti boste pod Snežnikom našli obilico čudovitih rož, gozdovi, po katerih boste hodili, pa so lepi v vsakem vremenu. Snežniku pravijo, da je to divjina s pogledom na morje! Mi smo se v to prepričali nekega junijskega petka, ko zaradi slabše vremenske napovedi na poti nismo srečali niti enega planinca, kar je izletu dalo še dodaten čar!
Poleg samega vrha, pa je zanimiva tudi bližnja in širša okolica Snežnika. Na skrajnem jugozahodu Loške doline stoji odlično ohranjen grad Snežnik prvič omenjen leta 1268. V gradu se nahaja zbirka stilnega pohištva iz 18. in 19. stoletja, v bližini gradu je tudi muzej z lovsko in polharsko zbirko.
Ko se je narastla potreba po oglju in lesu, so nastala začasna gozdarska naselja Sviščaki, Mašun in Leskova dolina. V Leskovi dolini so leta 1873 ustanovili tovarno za suho destilacijo bukovega lesa.
Iz časa med obema svetovnima vojnama so po planoti raztreseni ostanki italijanskih kasarn in bunkerjev ko je tu potekala italijansko-jugoslovanska meja, določena po rapalski pogodbi.
Poleg tega, da je Snežnik najvišji vrh izven slovenskih Alp in ponuja vzpon ter obširni razgled, je tudi eden najbolj obetavnih ciljev za botanično ekskurzijo. Na njem lahko najdemo več v Sloveniji redkih ali samo na Snežnik omejenih rastlin ter floristično in ekološko zelo različne rastlinske združbe.
Severovzhodno od vrha Velikega Snežnika se nahaja globoka kraška vrtača - Smrekova Draga, kjer zaradi temperaturne inverzije nastaja edinstven botanični vrt.
V dinarskem gorstvu Slovenije je temperaturna inverzija relativno pogost pojav, redkeje se pa posledice le-te kažejo tako očitno tudi na vegetaciji. Na vrhu vrtače je razvito subalpinsko bukovje (Polysticho lonchitis -Fagetum), v smeri proti dnu pa sledi smrečje (Lonicero caeruleae - Piceetum), ki se v subalpinsko bukovje vriva le na prisojni strani. Na dnu vrtače je razvito ruševje. Vegetacijski pasovi si torej sledijo v ravno obratnem vrstnem redu, kot bi pričakovali s padajočo nad morsko višino.
Izlet na Snežnik je najlaže začeti s Sviščakov –gozdnega naselja, do katerega se še lahko brez posebnih težav pride z osebnim avtomobilom. Od Ilirske Bistrice je do Sviščakov kakih dvajset kilometrov, od tega skoraj deset kilometrov makadamske ceste.
Že na poti do Sviščakov lahko ob cesti opazujete bogastvo travniških cvetlic; med njimi boste opazili tudi brstično lilijo. Po približno tridesetih minutah vožnje pridete do nasleja v katerem sta poleg planinskega doma tudi smučišče in naselje počitniških hišic. Najbolje je, da tukaj parkirate in se peš odpravite po makadamski cesti proti Snežniku.
_________________ Skromnost je vrlina vsakega človeka!
|
| 03 Okt 2016 19:50 |
|
|
Mevki
Administrator
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57
Prispevkov: 8296
Kraj: Avstralija
|
IDEJA ZA IZLET: Vas Vitovlje
Pod Vitovsko goro se razprostira vas Vitovlje in vas vabi, da jo obiščete in spoznate. Odlično označene (markacije) poti in steze, prečudovita narava, enkraten razgled na Kras, Vipavsko dolino, Jadransko morje, Nanos, Snežnik, Dolomite in s pobočja Trnovske planote tudi na Julijske Alpe, nudijo izletnikom veliko zadovoljstva in užitkov.
CERKEV SV. MARIJE
Vitovlje so vas v Občini Nova Gorica. Ležijo na južnih pobočjih Trnovskega gozda nad krajem Šempas. Sestavlja jo več manjših zaselkov ob krožni cesti, ki se odcepi z magistralne ceste Ajdovščina - Nova Gorica med Osekom in Šempasom.
Vas je bila prvič omenjena okoli leta 1200 v listinah goriških grofov, nato pa leta 1361 z omembo cerkve Marijinega vnebovzetja. Ime izhaja iz župnijskega zavetnika sv. Vida (lat. Vitus). V starih virih pa se naselje pojavlja pod imeni: Witelgach, Witenbvrch, Weytenburg, Vitembergo. Po razlagi M. Kosa naj bi nemško ime opozarjalo na kraj gradišča ali gradu, pred letom 1000.
NOTRANJOST CERKVE
Največja znamenitost Vitovelj je romarska cerkev sv. Marije. Romarska cerkev na Vitovljah je posvečena Materi Božji oz. Svetemu Duhu. Prvič je omenjena (kraj, kjer stoji) v notarski listini z dne 2.1.1361, ki jo hranijo v Benetkah. Cerkev je v osnovi romarska zgradba in glede na utrjeno protiturško obzidje lahko sklepamo, da je v 14. stoletju oz. prej na tem mestu stala romanska kapela. Cerkev je bila dvakrat razširjena in prezidana, leta 1616 in 1673. V času med 1714 in 1755 je bil stari gotski oltar zamenjan z baročnim. Podoba Marijinega znanenja in lesena prižnica izhajata iz 17. stoletja. V I. svetovni vojni je cerkev ostala nepoškodovana, v II. svetovni vojni so jo Nemci obstreljevali in minirali, tako da je bila skoraj v celoti porušena. Največja zasluga za obnovo cerkve gre domačinom, ki so s prostovoljnim delom, materialnimi in finančnimi sredstvi - zbranimi v nabiralnih akcijah, uspeli obnoviti zunanjost in del notrajščine cerkve. Ljudski rezbar, domačin Stanko Hrovatin je leta 1990 izdelal za cerkvene potrebe kopije lesenih kipov. Danes verniki prihajajo k cerkvi, po tradiciji največ za binkošti in veliki šmaren, drugače pa je priljubljena izletniška točka s prekrasnim razgledom.
Za ljubitelje narave, kulture in stranskih poti Vitovci predlagajo:
KAPELICA IN KRIŽEV POT
Vitovska krožna pot
Vitovska krožna pot se začne v vasi Vitovlje, na začetku po asfaltirani poti, ki pelje strmo navzgor do nasada trajnic kjer zavije desno na stezo, ki so jo v preteklosti poznali kot “pot po stopnicah na Vitovlje”. Za tričetrt ure pridemo do podnožja prej omenjeneVitovske cerkve. Cerkev stoji na 605 m visoki skalnati vzpetini, v zavetju Trnovskega gozda, med Vitovskim vrhom in Čavnom. Vidna je po vsej Vipavski dolini - s čudovitim pogledom na Vipavsko dolino, Goriško raven, kras in Jadransko morje. Pri cerkvi se spustimo navzdol mimo vodnjaka in po stari kamniti cesti pridemo do križišča, kjer zavijemo levo na stezo za Skozno. Pred nami je pol ure hoje po južnem ostenju trnovskega gozda do križišča, kjer zavijemo desno in čez jaso do gozdne ceste in po njej do lovske koče, ki je v oskrbi Lovske družine Lijak. Nadaljujemo po cesti do najvišje točke naše poti - Kopitnika (929 m), kjer lahko ob lepem vremenu opazujemo spušanje zmajarjev. Tu se pot začne spuščati do steze, ki pelje na Čaven. Zavijemo po njej in kmalu stojimo na razgledni točki “Sekulak”. Od tu se spustimo levo na stezo za Lipovco in Vitovlje. Kmalu smo na Napoleonovi poti, kamniti cesti, ki so jo zgradili v času Ilirskih provinc. Na križišču za Skozno zavijemo levo na gozdno pot, ki nas pripelje do Kapelice “Pri sv. Luciji”. Pot se nadaljuje strmo navzdol do ceste in nato mimo vitovskega jezera. Pot nadaljujemo proti zahodu, ki nas pripelje do izhodiščne točke. Po približno 3,30 do 4,00 ure hoje se pot zaključi na prireditvenem prostoru.
KRŠČANSKE PODOBICE
Vas Vitovlje je poznana tudi po kostanju - Vitovskem maronu, ki se odlikuje po svojem okusu ter velikosti. Od drugih kostanjev se loči tudi po značilni temnejši progi na sadežu.
Včasih je kostanj za te kraje predstavljal pomemben dodaten prihodek na kmetiji. V gozdovih okoli Vitovelj so rasli kostanji na več kot sto hektarjih. Na žalost pa jih je kostanjev rak v preteklem stoletju zdesetkal. Sedaj pa jih ogroža še kostanjeva šiškarica, ki se izjemno hitro širi in povzroča veliko škodo.
Ugodna lega omogoča tudi pridelavo izvrstnih vin, tako belih kot rdečih. Še posebej so Vitovci ponosni na Vitovsko grganjo. Vitovska grganja se je danes poleg v domačemu vinorodnemu okolišu v Vipavski dolini, največ ohranila na Krasu.
RAZGLED NA VIPAVSKO DOLINO
V vasi je razgibano družabno življenje, domačini pa vsako leto organizirajo praznik kostanja in kresovanje. Vsekakor so Vitovlje vas, ki s svojimi naravnimi lepotami ter odlično kulinariko in vini prepričajo vsakega obiskovalca!
Povzeto po: KTD Vitovlje
_________________ Skromnost je vrlina vsakega človeka!
|
| 03 Okt 2016 20:03 |
|
|
Mevki
Administrator
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57
Prispevkov: 8296
Kraj: Avstralija
|
IDEJA ZA IZLET: Parenzana - železnica za vse čase
Železniška proga Parenzana ali Porečanka je bila gorska železnica z neštetimi vzponi in spusti v dolino, ki je med leti 1902 in 1935 obratovala med Trstom in Porečem. Bila je ena daljših, če ne celo najdaljša ozkotirna železniška proga v Evropi.
STRUNJAN
Proga je tekla mimo Sv. Sobote, Škednja in Žavelj, nato pa je prečkala Glinščico in Osapsko reko ter preko ravnine dosegla Milje. Od tod se je povzpela na 75m visoko sedlo v Škofijah, od koder se je spustila v dolino Rižane in po ravnini dospela do Kopra. Na svoji poti je zavila v Izolo in tekla ob robu mesta, kjer je bila tudi postaja. Naprej se je proga povzpela nad Izolo in se skozi predor Šalet spustila do Strunjana, kjer je bilo le postajališče. Iz Strunjana je vlak zapeljal v 544m dolg predor Lucan, ki je bil najdaljši na vsej progi. Skozi predor je vlak pripeljal v Portorož, ki je imel svojo postajo in se spustil vse do solin v Sv. Luciji. Iz Lucije, se je proga spet dvignila do Seče in se zopet spustila do Sečoveljskih solin. Ob robu solin je bila postaja, v neposredni bližini pa so kasneje odprli tudi premogovnik. Tu so predvsem nalagali izkopani premog in ga vozili v Trst na železnico in v pristanišča za pogon parnikov. Tako je proga nadaljevala svojo pot proti Savudriji in Bujam, ki so bile središče železnice. Iz Buj je proga vijugala naprej do Grožnjana ter se spustila v dolino Mirne in dosegla Livade v bližini Istrskih toplic. Pod Motovunom je nadaljevala svojo pot skozi predor vse do Poreča. Celotna proga je bila dolga 123,1 km.
PADNA
Konec železnice je prišel nepričakovano, saj je v svojem obratovanju večji del časa bila nerentabilna. Poleg tega je bila vožnja časovno občutno daljša in dražja kot vožnja z ladjo. Ceste, pomorska plovba, svetovna gospodarska kriza v 30 letih, požarna nevarnost zaradi iskrenja lokomotiv, konkurenca novo-nastajočih avtobusnih podjetij in splet raznih drugih okoliščin, političnih anomalij, zasebnih in gospodarskih idej, želja in zahrbtnih poslov so botrovali k zaprtju železnice.
Z ukinitvijo železnice so Italijani zadali velik gospodarski udarec Istranom. V tem času je Italija pospešeno elektrificirala svoje železniško omrežje, le Parenzane ne. Zadnji vlak se je po Parenzani zapeljal leta 1955, pomagale niso ne prošnje, grožnje ali peticije. Vlak je moral proč in »basta«! Kmetje, ki so vozili svoje pridelke v Trst, so bili nenadoma brez rednega prevoza. Nekateri so obubožali.
Danes je bivša ozkotirna železnica preurejena v rekreacijsko pot - Pot zdravja in prijateljstva. Ta je nastala po skupni odločitvi slovenskih, italijanskih in hrvaških občin, skozi katere je nekoč vozila priljubljena Parenzana. Priljubljena je predvsem pri kolesarjih in pohodnikih.
PARENZANA
Vsekakor je Pot zdravja in prijateljstva zelo zanimiva kolesarska pot, ki kolesarja popelje v tisti čas, ko je čez pokrajino sopihal vlak, po katerem se toži marsikateremu »ištrijanu«.
_________________ Skromnost je vrlina vsakega človeka!
|
| 03 Okt 2016 20:11 |
|
|
|
|
Danes je 26 Nov 2024 00:39 | Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
| |
Stran 2 od 3
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
