Ko se zbudim

Ko se zbudim je knjiga, ki vsebuje 365 poživljajočih trenutkov za zavesten začetek dneva. Besedila so izbrana prav za jutranji čas - za umirjen, meditativen začetek dneva.



Vsak dan vsaj za nekaj trenutkov opustite um in se okopajte v božanskosti. Ti trenutki so edini resnični trenutki. So edini trenutki, ko lahko rečete, da ste res živeli; vsi drugi trenutki bodo pozabljeni.

Knjigi Ko se zbudim in Preden zaspim sta bili ustvarjeni na Oshovo pobudo. Zasnovani sta tako, da vsak dan zajame določeno temo, jutranja in večerna tema pa druga drugo dopolnjujeta. Vsebujeta 365 meditacij, ki so predvidene za kronološko, ne naključno prebiranje.

Knjigo Ko se zbudim lahko prebirate sámo ali pa v kombinaciji z večerno knjigo. Besedila so izbrana prav za jutranji čas - za umirjen, meditativen začetek dneva.

»[Mistikove] besede so prežete s tišino, njegove besede niso hrupne. Imajo melodijo, ritem, zven in v samem jedru njegovih besed je tišina. Če lahko prodrete v njegove besede, naletite na neskončno tišino. V budove besede pa ne morete prodreti z analiziranjem, argumentiranjem ali razpravljanjem. Z njim morate vzpostaviti odnos, se uglasiti na njegove frekvence, biti usklajeni z njim … V tej uglašenosti, v tej enosti človek vstopi v samo jedro učiteljevih besed. In tam ne boste našli nobenega zvoka, nobenega hrupa; našli boste samo absolutno tišino. In ko jo boste okusili, boste razumeli učitelja. Zapomnite si: ni pomemben pomen besede, ampak njena tišina.«


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Izginula hči

Psihološki triler, ki vas bo vse do zadnje strani držal v napetosti, avtorice Amy Gentry.



Trinajstletno Julie Whitaker sredi noči ugrabijo iz njene sobe in edina priča je njena mlajša sestra Jane. Grozljivi dogodek pusti posledice na vseh družinskih članih, kljub temu pa Juliejini družini vendarle uspe ostati skupaj in upati, da je Julie še živa.

Nato nekega večera po dolgih osmih letih brezciljnega iskanja sledi za ugrabljeno hčerko pozvoni na vratih. Domov se kot po čudežu in povsem nenadejano vrne Julie. Družina je vzhičena, toda Anno, Juliejino mamo, obhajajo vse večji dvomi. Je dekle, ki se je znašlo pod njihovo streho, res dolgo pogrešana hči ali pa se je nekdo kruto poigral z usodo užaloščene družine in je vse skupaj le del prevarantskega načrta?

Anno čaka mučna in dolga pot odkrivanja skrivnosti ženske, ki se predstavlja za njeno hčer …  


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Čuječnost za zdravje

Praktični vodnik za lajšanje bolečin, zmanjševanje stresa in povrnitev dobrega počutja.



Bolečina, trpljenje in stres so lahko neznosni – vendar ni treba, da je tako.

Čuječnost za zdravje je knjiga preprostih vaj, namenjenih blaženju kronične bolečine, trpljenja in stresa, ki jih lahko preprosto vključite v vsakdanje življenje. Klinične študije kažejo, da je lahko meditacija čuječnosti enako učinkovita kot protibolečinska sredstva in da okrepi telesu lastne naravne sisteme zdravljenja. Čuječnost prav tako zmanjšuje anksioznost, depresijo, razdražljivost, izčrpanost in nespečnost, ki se lahko pojavijo zaradi kronične bolečine in bolezni.

Osnova za to knjigo je edinstven meditacijski program, ki ga je zase razvila Vidyamala Burch, da bi premagala hudo bolečino zaradi poškodbe hrbtenice. Osemtedenski program, predstavljen in podrobno opisan v knjigi, vam bo vzel le 10 do 20 minut na dan. Zelo učinkovit je pri najpogostejših vzrokih za bolečino – težavah s hrbtenico, artritisu, migrenah in sladkorni bolezni, vendar enako dobro deluje pri raku (in z njim povezanih kemoterapijah), srčnih obolenjih, fibromialgiji, celiakiji, lupusu, sindromu kronične utrujenosti, sindromu razdražljivega črevesja, porodnih krčih in celo tinitusu.


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Neizpodbitno

To ni tipična, lepa ljubezenska zgodba. To je zgodba o ljubezni, ki prevzame dušo, srce pa razbije na koščke.



Ni bilo lahko.
Nič, kar je kaj vredno, ni lahko.
In ljubezen je vredna največ.

Opozorilo: to ni tipična, lepa ljubezenska zgodba. To je zgodba o ljubezni, ki prevzame dušo, srce pa razbije na koščke. Je intenzivna, ognjevita in groba, temačna in vznemirljiva ter se ne zgodi čez noč. To je epska ljubezenska zgodba, ki ne pozna meja in ni časovno omejena. Raste in se razvija – z bolečino, žrtvovanjem in žalostjo – vse življenje.

Eva Fox je princeska motorističnega kluba Srebrni demoni. Odrašča z motoristi in klubski način življenja je vse, kar pozna. Ko je še majhna deklica, spozna razlog, za katerega je vredno živeti. Deuce West je seksi in nevaren član motorističnega kluba Peklenski konjeniki. Tako kot Eva je tudi on odrasel v klubu – toda podobnosti se tu končajo. Njuno prvo srečanje je nedolžno, toda ko se Eva razcveti v žensko, se na naključnih srečanjih med njima razvijeta poželenje in ljubezen. Usoda jima kar naprej križa poti, toda njuna skupna pot je zaznamovana z bolečino, prevaro in zločini, ki bi ju lahko za vedno ločili. Eva vidi, česar Deuce sam ne more – moža, vrednega ljubezni – zato življenje posveti dokazovanju, da je njuna ljubezen neizpodbitna.

To je Evina in Deuceova zgodba


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Poletje v Mali obalni pekarni

Mamljivo branje, ki vabi k uživanju – kot sveže pečeni kruh iz prodajalne glavne junakinje.



V cornwallsko mestece Mount Polbearne je prišlo poletje in Polly Waterford je presrečna. Ker je zaljubljena: zaljubljena v prelepo obmorsko mestece, kjer stanuje, zaljubljena v vodenje pekarne na Obalni ulici in zaljubljena v svojega fanta Huckla.

Vendar je v nežnem poletnem vetriču, ki pihlja skozi mestece, pridih nelagodja. Selina, ki je nedavno ovdovela, upa, da bo selitev na Mount Polbearne ublažila njeno žalost, toda Polly ima skrivnost, ki bi lahko uničila prijateljičin krhki mir. Huckle se mora spet spoprijeti z odgovornostmi, za katere je mislil, da se jih je rešil, in Polly se vse teže sprijazni z njegovo vse daljšo odsotnostjo.

Polly seje moko, gnete testo in peče kruh, vendar nič ne more umiriti viharja, za katerega ve, da se bliža: bo Polly izgubila vse, kar ima rada?


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Dekle pred njo



Psihološki triler, ki skozi kalejdoskop dvoličnosti, smrti in prevare prepleta dozdevno srečno usodo ene ženske in skrivnostno usodo druge.

Prosim, naredite seznam vsega svojega imetja, ki se vam zdi nujno za življenje.

Prošnja se zdi nenavadna, celo vsiljiva – in za ženski, ki odgovorita, so posledice uničujoče.

EMMA
Emma, ki se sooča s travmatičnimi posledicami vloma, išče novo stanovanje. Toda nobeno se ji ne zdi cenovno sprejemljivo ali dovolj varno, vse dokler ne naleti na One Folgate Street. Stavba je arhitekturna mojstrovina: minimalistična zgradba iz bledega kamna in stekla. Vendar ima hiša pravila. Skrivnostni arhitekt, ki jo je zasnoval, ohranja popoln nadzor: nobenih knjig, nobenih blazin, nobenih fotografij, navlake in osebnih predmetov. Prostor je namenjen temu, da predrugači stanovalca.

JANE
Jane po osebni tragediji potrebuje nov začetek. Ko odkrije One Folgate Street, jo hiša takoj pritegne – prav tako njen vzvišeni, a zapeljivi stvarnik. Po vselitvi hitro izve za prezgodnjo smrt nekdanje najemnice, ki je bila njenih let in podobnega videza. Medtem ko se trudi ločiti resnico od laži, nevede sledi istemu vzorcu, sprejema iste odločitve, srečuje iste ljudi in izkuša isto grozo kot dekle pred njo.


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Poročena z neznancem



Ustrežljiva Mary Fleming in poslušni John Bexley se na željo staršev poročita. Mesec po poroki mora John na diplomatsko odpravo na Kitajsko. Za dve debeli leti.

Ko se končno vrne domov, ugotovita, da sta se oba močno spremenila. Na slabše. Mary iz ubogljive in sramežljive neveste odraste v privlačno, a ukazovalno žensko, medtem ko je John poročen s službo v diplomaciji. Čeprav so te spremembe nepričakovane in nadležne, so na trenutke naravnost vznemirljive … Si bosta vendarle dala priložnost in se znova spoznala?


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Prava stvar

Nova serija avtorice svetovne uspešnice Dublinska ulica.



Dobrodošli v mirnem obmorskem kraju Hartwell, kjer neka ženska najde pogum, da se sprijazni s preteklostjo, in odkrije pravo ljubezen …

Zdravnica Jessica Young predano skrbi za zapornice v ženski kaznilnici, v zasebnem življenju pa se skrbno izmika vsakršni čustveni navezanosti. Izguba in izdaja sta jo že zdavnaj izučili, da ljudem ne sme zaupati. Ko naleti na stara ljubezenska pisma, se odpravi na počitnice v slikoviti Hartwell, da bi jih izročila naslovniku. Že prvi dan ugotovi, da se nikakor ne more upreti očarljivosti mesteca, še manj pa privlačnemu lastniku bara.

Cooper Lawson se po ločitvi od prešuštniške žene posveča tistemu, kar mu v življenju največ pomeni, družini in baru ob promenadi, ki je v lasti njegove družine že več rodov. Dokler v njegov bar ne vstopi Jessica.

Med njima narašča poželenje, ki ga ne moreta več zatreti. Toda Jessico preganja boleča preteklost, ki je noče nikomur razkriti. Cooper spozna, da je zgolj s strastjo ne bo prepričal, da se je v življenju vredno boriti samo za eno pravo stvar ...


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Poljub za piko na i



V Fool's Goldu se oglašajo poročni zvonovi, vendar ne za Nevado Hendrix. Njeni sestri sta zaročeni in celo njena mama ima pestrejše ljubezensko življenje od nje. Odločena, da je čas za nov začetek, se prijavi na razpis za svojo sanjsko službo in nato ugotovi, da je njen novi šef pravzaprav njena prva ljubezen. Morda bi še lahko spregledala dejstvo, da sta se že videla gola, nikoli pa ne bo mogla pozabiti, kako ji je strl srce.

Tucker Janack privoli v Nevadino pravilo, da bo med njima vladal le poslovni odnos. Konec koncev je ljubezen past, ki se ji gradbeniški milijonar že vse življenje izmika. Toda ko se njun dober poslovni odnos razvije v toliko več, prekršita vsa pravila. Bo kdo od njiju pripravljen znova poskusiti ali jima bo preteklost stala na poti?


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Prepovedana romanca

Najstnik, ki me je spravljal ob živce, je postal moški, ob katerem se mi je mešalo …



Ko sem bila v zadnjem letniku srednje šole, je sin mojega očima iz prejšnjega zakona prišel živet k nam. Nisem si mislila, da bo takšen težak.
Sovražila sem, da je svojo jezo, ker ni hotel biti tu, stresal name.
Sovražila sem, da je v svojo sobo vodil punce iz šole.
Še najbolj pa sem sovražila, da se je moje telo nanj odzivalo na tako neželen način.
Sprva sem menila, da so ga zgolj potetovirane trebušne mišice in privlačen obraz. Stvari med nama pa so se začele spreminjati in neke noči dosegle vrhunec.
Nato je tako hitro, kot je v moje življenje vstopil, tudi odšel.
Nisem ga videla več let.
Ko je našo družino zadela tragedija, sem se morala zopet soočiti z njim. najstnik, ki me je spravljal ob živce, je bil sedaj moški, ob katerem se mi je mešalo …


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Zapis življenja: Na drugi strani v oranžni zgradbi

Prišla sem prezgodaj, kar ni moj običaj. Ampak snežne razmere niso bile najbolj ugodne, zato sem si vzela dovolj časa za pot. Vozila sem. Ja. Peljala sem se sama. Tako je pač naneslo naključje.



Jutro sem začela s pomislekom na čudne sanje, ki so se mi očitno porajale med spanjem in sem se jih zapomnila. V njih je bila neka napeta zgodba, ki mi sicer ni bila všeč. Kar bolje sem se počutila budna. Čas sem si sistematično razdelila in uspelo mi je, da sem nekako z dobrimi mislimi skupaj z jutrom prebujala dan. Le potne roke so izdajale moj nemir.

Tudi med vožnjo sem bila nekako napeta. Zbrano sem vozila in vse misli usmerila v vožnjo, ki je tekla gladko, le vmes sem iz zvočnika ujela vremensko napoved, toda vsebine si nisem zapomnila. Prometni režim pred bolnišnično zgradbo, v kateri sem 1. julija 2013 obsedela s strašljivo diagnozo, je bil spremenjen. Parkirala sem v modri coni in poskušala s tabel razbrati, kakšna so pravila parkiranja. Verjetno sem bila zmedena tudi zaradi pregleda, zato sem globoko vdahnila in še globlje izdihnila ter se spustila po zasneženi brežini.

Na hodniku, ki ga ne bom nikoli pozabila, me je pričakala sprejemna ura in receptor z navodilom. Napotena sem bila na drugo stran, kakor tistega dne, ko so mi na desni strani zgradbe opravili kolonoskopijo ter me obdržali v bolnišnici. Čeprav sem v naslednjih dneh imela prav takšen pregled, kakor tokrat, se nisem spomnila niti hodnika niti sobe, ko sem ležala pred aparaturo za UZ trebuha in mi je specialistka povedala, da so moja jetra v odličnem stanju. Takrat nisem vedela, kaj naj bi to pomenilo, v sredino dopoldne pa je od nekod lezel strah, ki je bil prisoten že nekaj dni.

Spraševala sem se, česa me je sploh strah in si nisem odgovarjala. Spomnila sem se svojih občutij, da takšna vprašanja nimajo pomena. Zagledala sem se v slike črevesja na nasprotni strani ozkega hodnika in poskušala misliti na nič. To je nekaj najbolj nemogočega, ob vsem tem pa niti čas nima časa. V čakalnici čas ne obstaja. Čeprav se urini kazalci premikajo, čas kar stoji.

Pa sem obsedela, najprej debele pol ure, ki se ni hotela končati, ali začeti, kakorkoli bi lahko poimenovala. Ljudje so vstopali, izstopali, čakalnica se je napolnila, sedeži so bili zasedeni, potem se je izpraznila. Misli so mi uhajale k parkiranemu avtomobilu in možnosti, da sem napačno parkirala, ampak niti medicinski brat ni vedel, kaj je s parkiranjem in me v medčasju, ko sem izpostavila, če bom že na vrsti, da bi šla avto prestaviti, pomiril, da ne bo nič narobe.

Živ žav na čakalniškem hodniku je bil zanimiv, sama pa sem se počutila kot rekvizit, ki so ga pozabili. Sedela sem in sedela ter poskušala meditirati, ker so bila občutja neobvladljiva in sem srce čutila v grlu, sem v roke vzela pisalo in blok ter poskušala pisati. Hotela sem ujeti občutja izpred dobrih treh let, potem pa sem si premislila. Nobene dodane vrednosti ne bodo imeli zapisani občutki, ki jih ne morem niti izbrskati iz spomina niti zapisati. Vem, kakšni so bili, vem, kako sem se počutila, vem, da sem znala ustaviti čas, ker sem tako želela, saj nisem hotela dojeti, kako se mi izteka življenje.

V tokratnih občutkih pa sem hotela spodbuditi čas, hotela sem, da spregovori po mojih hotenjih. Hotela sem imeti čas, ga občutiti in doživeti. Ampak tisti trenutek, ko sem želela ujeti sedanjost, sem bila že v dvomih, da je minila. V brezčasju časa tistega trenutka, je tako sedaj že spolzela v preteklik. Meditacija neobstajanja pa je vendarle zaznala premik, ko se je nelagodni strah sploščil v realnost.

Odprla so se vrata in nasmejani obraz je zaklical moj priimek. Kot tlesk je v lahkotnost premikanja urinih kazalcev na steni odmevalo sporočilo. Tedaj je tudi oranžna barva fasade zasijala z rumenim občutkom. Moj korak pa je samozavestno odzvenel v odhajanje in dlani so postale svilnato osušene.


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!