Brstična lilija (Lilium Bulbiferum) je precej razširjena v slovenskih hribih; našli jo boste pozno spomladi in v začetku poletja nekje na nadmorski višini med 500 in 1500 m.  Po obliki cvetov je najbolj podobna gojenim lilijam; na vrhu stebla raste več šestlistnih zvezdastih živo oranžnih cvetov (na mlajših rastlinah tudi samo po en cvet). Ob listih precej gosto olistanega stebla boste našli brstiče, po katerih je rastlina dobila svoje ime.
Tudi brstična lilija je ogrožena vrsta, zato lepoto njenih cvetov uživajte le v naravi.

Šmarnica, kot bi pričakovali iz njenega imena, cveti v maju (šmarnu). Rastlina ima dva stebelna lista (včasih tri) z nožnicama, ki dajeta vtis stebla (podobno čmeriki). Majhni cvetovi zvonaste oblike v grozdastem, mnogocvetnem socvetju imajo 6 zraslih belih listov.

Zdravilno šentjanževko boste našli marsikje v Sloveniji, predvsem na apnenčastih tleh. Razrasel nižji grmiček z rumenimi cvetovi z množico prašnikov je skoraj nemogoče spregledati; da boste prepričani, da ste res našli šentjanževko, pa preverite še tele znake:
Listi so jajčasti in nasprotni (vedno sta dva lista na steblu v paru). V bližini šentjanževke boste marsikdaj našli navidez zelo podobne rože (grinte ali navadne zlate rozge), ki pa imajo liste na steblu v spirali.
Steblo je pokončno, golo in okroglo, razraslo z veliko poganjki.
Na koncu poganjkov je vedno socvetje rumenih cvetov.

:sex:  Ja vitez, a je kaj, česar ti ne znaš? Lepo nam popestriš naš forum. Raje berem kot pišem.


_________________
Ljubo doma, kdor ga ima!

Ooo koala, kakšen kompliment.  Pa se najdejo tudi stvari ki jih ne znam.

Alpski pečnik (Armeria alpina)
Sredi poletja boste v skalnih razpokah in na gruščnatih tratah visoko v slovenskih Alpah opazili drobno rožico s črtalastimi pritličnimi listi, zbranimi v rozeti, in oblim rožnordečim socvetjem vrh enostavnega stebla, ki bi jo od daleč hitro zamenjali z lukom. Bolj natančen pogled na cvetove v socvetju pa pokaže, da imajo pet venčnih listov (luki šest) in cvetno čašo (ki je luki nimajo); našli ste torej alpski pečnik.

Zimzelen vas bo marsikje v Sloveniji od aprila do junija razveseljeval z majhnimi modrovijoličnimi cvetovi, vse leto pa boste lahko opazili njegove značilne liste.
Da se boste prepričali, ali ste res našli zimzelen, preverite še tele znake:

Cvetovi imajo pet zraslih venčnih listov.
Venčna cev je dolga približno 1 cm, prašniki so skriti v venčni cevi.
Temno zeleni listi so široko suličasti, usnjati, zimzeleni.
Listi so na poleglem do 20 cm visokem steblu nameščeni nasprotno, razen vrhnjih listov, ki so v vretencu.

Avrikelj
Od marca do julija boste visoko v gorah v skalnih razpokah našli čudovite rumene cvetove zaščitenega avriklja. Ta rožica raste skoraj povsod v slovenskih Alpah, pa tudi v višje ležečih delih Trnovskega gozda (Kucelj), v okolici Škocjanskih jam, Donačke gore in Boča, a le na sončnih skalah, zato ga mnogokrat med hojo po hribih sploh ne opazimo.
Cvet avriklja vas bo že na prvi pogled spomnil na cvet trobentice. Nič čudnega, saj spadata oba med jegliče. Od drugih jegličev boste avrikelj zlahka ločili:

Večina jegličev ima rdečkaste ali roza cvetove (na primer kranjski jeglič);
Vsi ostali jegliči z rumenimi cvetovi imajo nagubane liste (na primer trobentica ali visoki jeglič).

Gorska narcisa
Če bi poslušali nekatere slovenske novinarje, bi dobili vtis, da rastejo gorske narcise (tudi bedenice ali ključavnice) v naravi le na Golici, Primorci pa dobro vedo, da to ni res – narcise boste aprila in maja našli tudi na Krasu, na vrhu Slavnika in ob slovenski obali (pa tudi ponekod v Prekmurju in tu in tam v Zasavju).
Narcis v naravi ne bo težko prepoznati, saj jih vsako pomlad vidimo na vrtovih in gredicah, pa vseeno omenimo, kako boste prave gorske narcise ločili od podivjanih gojenih vrst:
Cvetovi so posamični.
Privenček je rumen in ima rdeč rob

Narcise na Golici že cvetijo
Narcise so letos na Planini pod Golico vzcvetele tri tedne prej kot običajno. Kljub temu pa že poteka projekt, kako ohraniti te rože.
Ta gorska rastlina zaradi intenzivnega kmetijstva in zaraščanja prej obdelanih gorskih travnikov izginja, pojavlja pa se samo na travnikih, ki so obdelani na tradicionalen način.
V kranjski enoti Zavoda RS za varstvo narave bodo pripravili delavnico na temo Kaj lahko naredimo za narcise, še prej pa bodo predvajali film o teh rožah. Poleg tega bodo pripravili načrte gospodarjenja za pomembne površine rastišč narcis, tam pa bodo tudi kartirali habitatne tipe, orhideje in metulje.

Mednarodni projekt
Pri tem projektu sodelujejo tudi Avstrijci, ki se prav tako soočajo z izgubljanjem narcisnih travnikov, finančno pa ga podpirata kneževina Monako in knez Albert.



_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Vrtnica je skromen cvet, ki jo ljubi celi svet, tudi ti jo boš dobil, če ne boš me zapustil     





_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Saj si že ti sama vrtnica, draga Mevki, le kako naj bi te zapustil      !!!

Lp Ariel,   

_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Božična zvezda

  

Euphorbia pulcherrima, takšno je njeno latinsko ime, izhaja iz Mehike, kjer zraste v 5 metrov visok grm. Spada v skupino mlečkov, pri katerih iz ranjenega stebla priteče bel mleček, lateks. Cvetovi rastejo v obliki socvetja in so majhni, zelenkasto rumeno-rdeče barve z rumenimi prašniki. Na daljšem peclju visi ženski cvet (pestič), okrog njega pa so moški cvetovi (prašniki). Rastlini dajejo lepoto veliki ovršni listi v obliki zvezde, ki so lahko različnih barv, kar je odvisno od sorte. Najbolj razširjenja je rdeča božična zvezda, v Sloveniji pa lahko kupimo tudi belo, rumeno ali roza rastlino.

  V rastnem obdobju, od maja dalje, mora biti na svetlem, toplem, a

senčnem mestu. Poskrbimo, da je zemlja vedno rahlo vlažna. Čez poletje raste bolj počasi, konec septembra pa se rast pospeši in takrat jo gnojimo.

V božičnem času, ko božična zvezda krasi največ domov, jo hranimo na temnejšem mestu, pri temperaturi od 18 do 20 stopinj Celzija. Direktne svetlobe lahko ima 12 ur na dan. Spada namreč med rastline kratkodnevnice in za obarvanje površnih listov potrebuje daljše obdobje teme, zato jo moramo imeti na temnejšem mestu. Redno, a zmerno jo zalivamo, tako da je zemlja stalno rahlo vlažna; prepiha ne mara.



Če nam začno listi rumeneti in odpadati, rastlino postavimo na bolj hladno mesto.


  


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Violica