Če ste kadarkoli imeli prijatelja ali podjetje, ki vam je ponudilo plačilo v digitalni denarni valuti Bitcoin ali drugi obliki digitalnega denarja, potem ste se srečali s kriptovaluto ali drugače imenovanim kripto-denarjem. Kriptovaluta je digitalna denarna enota, ki je ustvarjena s pomočjo šifrirne programske opreme. Ta prijem je dejansko rešitev za varnost in kontrolo nad tem, da se digitalne denarne valute ne more kopirati. Če ste torej slišali nekoga govoriti o teh denarnih valutah, je šlo skoraj zagotovo za kriptovalutni format. Ker se tovrstne navidezne denarne enote še niso povsem uveljavile (so pa na dobri poti), si v nadaljevanju poglejmo, kako sploh delujejo, zakaj so med uporabniki zelo priljubljene in kaj bi se lahko z njimi dogajalo v prihodnosti.
Kako kriptovalute delujejo?
Kako je mogoče, da lahko denarna valuta v celoti obstaja le v digitalni obliki? Na čem temelji? Čeprav se postopek med posamičnimi kriptovalutami nekoliko razlikuje, vse temeljijo na istem principu.
Kriptovalute imajo osnovo, ki omogoča, da jim določimo vrednost in da jih lahko med sabo primerjamo (v večini primerov se ameriški dolar uporablja kot osnova za določanje vrednosti). Določene kriptovalute so bolj digitalne od drugih. Te v realnosti poskušajo predstavljati dolžniške sezname, pogodbe ali kar denarno enoto. Kar je skupno vsem, je to, da imajo vse v realnem svetu določeno denarno vrednost oziroma bolje rečeno, ceno.
Enote posamične kriptovalute so običajno ustvarjene takrat, ko se izvede transakcije. Vse enote so izdelane tako, da se ohrani algoritmično šifriranje, te enote pa so povezane z zanko podatkov, saj se le tako lahko digitalna denarna enota spremlja in izmenjuje. Kljub temu so na tej točki kriptovalute še vedno zelo ranljive in relativno enostavne za ponarejanje.
Digitalna denarna enota je nato časovno žigosana in procesirana, kar jo naredi precej odpornejšo pred kopiranjem. Razvijalec programske opreme lahko to naredi sam, čeprav javnost prisega na skupnosti programerjev, ki z uporabo ustrezne strojne in programske opreme »rudarijo« kriptovalute. Pri rudarjenju gre za to, da gremo z uporabo algoritmov skozi posamično transakcijo, zašifriramo kriptovaluto in jo dodamo v digitalno denarnico. Pri tem jo moramo še potrditi in jo uvrstiti na svoje mesto na spletu. S tem se zagotovi, da je kriptovaluto zelo težko ali celo nemogoče ponarediti.
Določene kriptovalute so zelo centralizirane, kar pomeni, da za njo stoji organizacija, ki je izdelala proces oziroma programsko opremo. Na ta način sama podjetja odločajo o tem, koliko denarja se bo lahko ustvarilo in kako ga bo mogoče porabiti. Drugi tip kriptovalut pa je decentraliziran, kar pomeni, da z njo v celoti upravljajo ljudje.
Kako se kriptovalute razlikujejo od »običajnega« denarja?
Kriptovalute niso izdelane s strani določene vlade ali vladne organizacije. Medtem ko so običajne valute zaradi večje legitimnosti pri ljudeh pripravljene s strani vladnih organizacij, so kriptovalute pripravljene s strani zasebnih organizacij in so spričo tega precej manj povezane z državo nastanka. Nekatere organizacije se s svojimi digitalnimi valutami tudi borijo proti tradicionalnim denarnim enotam, oziroma »mašinerji«, ki stoji za njihovim upravljanjem in reguliranjem.
Nacionalne denarne valute so zavarovane s strani bank in drugih vladnih nadzornih organov, kar ščiti njihovo vrednost na trgu. Poleg tega država varuje uporabnike pred ponaredki in slabimi praksami. Kriptovalute seveda nimajo tovrstne podpore s strani države, kar pomeni, da so v celoti odvisne od rudarjev in šifrirnega procesa. To seveda prinaša s seboj določena tveganja, kar določne posameznike odvrača od tega, da vanje investirajo.
Kriptovalute nimajo nikakršne fizične oblike, saj jih običajno hranimo le v digitalnih denarnicah (v obliki aplikacije, spletne strani ali tudi fizične pomnilniške enote, na primer posebnega za to prilagojenega ključa USB). To pomeni, da ne morejo biti ukradene na klasičen način, da se jih ne da prenašati v žepu (razen, če jih imate na ključu USB) ali izgubiti v požaru. Poleg tega jim tudi ne morete fizično slediti, tako kot na primer običajnim denarnim enotam.
Kriptovalute je seveda mogoče programirati. To pomeni, da jih lahko uporabljamo za raznorazne namene. Na primer, da se generirajo le, ko je izpolnjen določen pogoj, brez kakršnegakoli uporabnikovega posredovanja.
Kriptovalute in Bitcoin
Kriptovalute zvenijo kot Bitcoin, kajne? Nekateri kar vse kriptovalute posplošujejo z izrazom Bitcoin, čeprav to ni točna definicija. Hkrati pa takšna oznaka ne preseneča, saj je bil Bitcoin prva kriptovaluta, ki je bila uporabljena množično. To kriptovaluto je leta 2008 razvil Satoshi Nakamoto (izmišljeno ime, za katerim stoji neznan posameznik ali skupina programerjev), ki je s tem dokazal, da je mogoče kriptovalute uporabljati za nakupovanje. Nakamotu so nato kmalu sledili še ostali zagovorniki decentralizacije in takšnega sistema poslovanja in tako so nastale še druge kriptovalute, katerih število iz dneva v dan raste.
Danes najdemo več kot tisoč različnih kriptovalut, ki so običajno poimenovane po programu, ki se ga uporablja za njivo rudarjenje. Določene, kot je na primer Bitcoin, so resnični igralci na področju financ, investicij in globalnih denarnih valut. Druge pa so bolj priložnostne narave in začasne. Med najbolj zvenečimi imeni najdemo trenutno kriptovalute Ethereum, Litecoin, Ripple, Dash, Nxt, Namecoin, BitShares in Dogecoin.
Kakšna je prihodnost kriptovalut?
Glavna ideja, ki stoji za kriptovalutami, je, da se lahko uporabljajo po vsem svetu prek visokotehnološkega šifriranja in podatkovnega rudarjenja, kar jih naredi zelo zanimive za običajne uporabnike. Da bi lahko kdaj povsem nadomestile običajen denar, bodo morali biti izpolnjeni določeni pogoji. Največji izziv je seveda način njihove uporabe, saj se številne kriptovalute danes uporabljajo za izvajanje zlonamernih dejavnosti. Tako bi se morale kriptovalute precej bolj uporabljati za opravljanje legitimnih aktivnosti, kot je na primer kupovanje legalnih izdelkov.
Poseben izziv pri kriptovalutah predstavlja njihova pretvorba v pravi denar, saj je menjava podvržena številnim menjalniškim tečajem, ki pa niso vedno takšni, kot jih lastnik kriptovalut pričakuje. To seveda drži predvsem za tiste, ki želijo s kriptovalutami zaslužiti na hitro. Zaradi tega je bolje investicijo v kriptovalute smatrati kot investicijo na dolgi rok, čeprav po drugi strani ni nobenega zagotovila, da bodo jutri kaj vredne, saj za sabo nimajo nobene zaščite.
Kriptovalute predstavljajo svojevrsten izziv tudi zato, ker jih je enostavno ukrasti, in to velike količine, če ni bilo ustrezno poskrbljeno za varnost pri digitalnih denarnicah, kriptoborzah in drugih ponudnikih, ki poslujejo z njimi. Nedavno smo bili na primer priča največjemu kriptoropu v zgodovini, ko so hekerji iz slovenskega podjetja NiceHash »odnesli« za več kot 60 milijonov dolarjev Bitcoinov. Ker je do večjih kraj kriptovalut prišlo že nekajkrat, je zaupanje uporabnikov v uporabo kriptovalut še vedno malo zadržano, zato se ne uporabljajo tako pogosto, kot bi se sicer lahko.
Učenje in investiranje
Na spletu najdemo kar nekaj virov, ki nam lahko pomagajo pri razumevanju kriptovalut in kako začeti z njihovim rudarjenjem, investiranjem in podobno. Pri tem moramo biti previdni, saj je med njimi tudi kar nekaj zavajajočih »člankov«, katerih namen je zgolj promoviranje določene kriptovalute.
Svetujemo vam, da svoje znanje o kriptovalutah obogatite s prispevki, kot je na primer »A Dummies Guide to Cryptocurrencies«. Veliko uporabnih informacij o kriptovalutah boste dobili tudi na spletnem portalu Reddit, in sicer predvsem s področja investiranja v kriptovalute. Če se boste odločili na nakup ali investiranje v digitalne denarne enote oziroma kriptovalute, vam svetujemo, da se o njih prej dobro poučite, saj se v nasprotnem primeru lahko kaj hitro zgodi, da boste z napačno investicijo ob zajeten delež svojega težko prigaranega »pravega« denarja.
Vir: RN
_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.
