Ko je davnega leta 2003 (da, toliko časa je že minilo) izšla prva igra Call of Duty, so bili igralci nad njo navdušeni. Ponudila je vedno priljubljeno bojišče 2. svetovne vojne, še bolj pomembno kot to, pa je dala igralcem možnost izkusiti dogajanje iz treh različnih perspektiv: skozi oči ameriškega, britanskega in ruskega vojaka. Zgodbo je čez dve leti nadaljeval tudi drugi del v dolgometražni seriji, ki je vseboval eno najboljših stopenj v strelskih igrah nasploh - izkrcanje v Normandiji, ki velja za enega najbolj prelomnih trenutkov in eno največjih bitk 2. svetovne vojne. Serija je nato počasi skočila na bolj sodobna bojišča, v najnovejšem, že 14. delu, pa se zdaj ponovno vrača k svojim koreninam.
Po stopinjah vojaka Ryana
Call of Duty WWII, kakor se glasi novi del, se začne podobno kot prvi deli v seriji in kot številne hollywodske vojaške uspešnice. Na Dan D (verjetno ena najbolj “zlorabljenih” scen v filmih in igrah v zadnjih dveh desetletjih). Gre za preverjen recept, ki je pri navdušencih nad strelskimi igrami vedno deloval. 2. svetovna vojna je pač privlačna tematika, nacistični nemški vojaki pa so tako ali tako najboljši mogoč sovražnik v obstoju. Še Hollywood si jih ne bi moral zamisliti bolje. Nacisti pač predstavljajo zlo resničnega sveta, v imenu katerega je umrlo milijone ljudi. Potem pa so tu še njihove do potankosti dodelane uniforme, takšni in drugačni grozeči simboli (svastika, SS, črni križ …), spogledovanje z okultnim, zlovešči gradovi, v katerih so imeli svoje baze, iskanje mitoloških artefaktov, razvoj znanstvenofantastičnih orožij in še in še podobnih stvari. Res, skoraj kot bi bili antijunaki iz kakšne risanke. Le da so bili resnični in so počeli resnična grozodejstva, ki so močno zaznamovala zgodovino človeštva. Ampak ravno v vsej tej njihovi absudnosti se skriva tudi čar, da v virtualnih svetovih tako radi streljamo po njih. In v novem Call of Dutyju boste veliko streljali po njih.
Igra sicer ne skriva, da se močno zgleduje po Spielbergovi filmski klasiki Reševanje vojaka Ryana, v kateri je pred 20 leti blestel Matt Damon. Izseke pa si izposoja tudi pri drugih znanih zgodbah o 2. svetovni vojni, kot je na primer televizijska serija Band of Brothers in celo na lastnem zelniku, pri prvih Call of Dutyjih. S tem seveda ni nič narobe, zlasti če je vsebina predstavljena na všečen način. V paketu novega Call of Dutyja boste pravzaprav našli tri igre, zato ji pomanjkanja vsebine nikakor ne moremo očitati. Na voljo vam je klasična enoigralska kampanja, v kateri s posebno enoto ameriške vojske zmagate v vojni, tekmovalni večigralski način z številnimi različnimi načini igranja in kooperativni način Nazi Zombies, ki spominja na stare strelske igre, kot sta na primer Wolfenstein in Doom, kjer je bil poudarek na neprestani adrenalinski akciji. Tako bo v igri zagotovo našel vsak nekaj zase, četudi niso vsi elementi povsem izpiljeni. Dolgčas vam zagotovo ne bo.
Spektakularna akcija
Poglejmo najprej enoigralsko kampanjo. V njej obujete zdelane škornje ameriškega vojaka Ronalda “Reda” Danielsa, ki je s svojimi vojaškimi brati zadolžen za invazijo v Normandiji. Na tej točki tudi igro začnete, nato pa svoj reševalni pohod nadaljujete skozi oblegano Francijo. Zgodba ne vsebuje ničesar, kar ne bi že videli, in poteka zelo premočrtno, a je narejena zelo filmsko in spektakularno, tako da držanja za roko in vodenja po edini poti niti ne opazite, oziroma vas to ne zmoti. Okoli vas se ves čas odvija akcija in drama, prelomni dogodki so odlično zrežirani. Igri uspe pričarati pristno vzdušje, v katerem imate občutek, da ste le delček velikega kolesja in običajen “kanonfuter”, ki ima srečo, da preživi vsak sovražnikov napad.
Sicer pa Call of Duty WWII ne stavi pretirano ne realizem. Gre za filmsko upodobitev 2. svetovne vojne z veliko vratolomne akcije. Na nekaterih delih bi še režiser Michael Bay spustil čeljust in se jim čudil. Zaradi tega se igra morda na trenutke zdi malce privlečena za lase, ampak hkrati zna iz vas izvabiti tudi globoka čustva. Kot pravi film. V središču je seveda strelska akcija na tisoč in en način. V enem trenutku ste nemočni na čolnu in okoli vas pokajo granate, nekaj minut kasneje se skrivate v gostem grmovju, potem že vozite tank, nato v vlogi ostrostrelca z visokega cerkvenega stolpa krijete svoje kolege na tleh, se z letali preganjate po zraku in tako naprej. Zelo razgibano, predvsem pa nikoli dolgočasno, to je novi Call of Duty.
Pristna vizualna in strelska izkušnja
Izjemna pa je tudi prezentacija okolice. To je brez dvoma najlepši Call of Duty do zdaj. In čeprav ste šli skozi ta bojišča že ničkolikokrat, jih še nikoli niste videli v takšni luči. Zato se jih splača obiskati vsaj še enkrat. Uničene stavbe, deževni gozdovi in jarki na plažah Normandije še nikoli niso bili videti tako mračni in realistični. Vizulana izkušnja obiska resničnih lokacij je izjemno spektakularna. Po dolgih letih na futurističnih bojiščih, kjer se je odvijalo nekaj preteklih delov v seriji, se je prav prijetno ponovno plaziti po blatu in streljati s starinskimi puškami. Temu primerno je tudi akcija mogoče nekoliko počasnejša kot v prejšnjih delih, saj tu nimamo na voljo raketnih nahrbtnikov in nadčloveških sposobnosti. Call of Duty WWII zelo nazorno prikaže 2. svetovno vojno in vse grozote, ki so jo spremljale.
Strelska akcija pa je dobro narejena tudi s tehničnega stališča. Marsikatera tovrstna igra ima spektakularno podobo, a potem postreže okorno upravljanje. Call of Duty WWII obe področji opravi z odliko. Vsako orožje ima svoje zakonitosti in animacije, zato jih je pravi užitek preizkušati na bojišču. Dogajanje pa s svojimi različnimi osebnostmi še dodatno popestrijo vaši sovojaki, ki vas spremljajo na poti. Ti so zabavni, prestrašeni, zagrenjeni, vsak od njih pa odigra pomembno vlogo tudi na bojišču. Eden bo ves čas skrbel za zdravje enote, drugi za visoko moralo, tretji pa je nepogrešljiv izvidnik. Skozi kampanjo se boste sicer pretolkli v kakšnih osmih urah, edina stvar, ki ji morda manjka, pa je raziskovalna nota. Kot že rečeno, je igra premočrtna, in vas ves čas vodi za roko od točke A do točke B. Ampak, ker je okoli vas ves čas toliko ognjene akcije, to lahko hitro spregledate.
Zabava v več, ki traja in traja
Še bolj kot enoigralski način pa nas je prevzelo večigralstvo. Tu igra zares zablesti, saj ponudi ogromno različnih načinov igranja in prav vsak od njih je po svoje zabaven. Udejstvovanje z živimi nasprotniki postreže z divjo in nervozno akcijo, bojišča oziroma mape pa so zelo raznolike. Nekatere so odprte in pravi paradiž za ostrostrelce, druge pa so sestavljene iz klavstrofobičnih labirintov, kjer bodo najbolj blesteli igralci z dobro orientacijo. Sami smo najbolj uživali v načinu Vojna (War mode), kjer boj poteka v ekipah skozi več stopenj, vsaka ekipa pa se pri tem trudi doseči svoj določen cilj. Čeprav se morda takole v besedi ne sliši nič posebnega, je občutek pri igranju prav epski, kot bi se znašli na pravem bojišču. Zabaven, čeprav nekoliko drugačen, pa je tudi način Gridiron, ki je pravzaprav igra ameriškega nogometa s puškami.
Ljubitelji serije Call of Duty pa bodo pozdravili tudi vrnitev načina Nazi Zombies, ki smo mu posvetili največ časa. Gre za preživetveni način igranja, kjer ste s prijateljem postavljeni v Bavarsko vasico in se morate braniti pred valovi zombijev, ki vas napadajo z vseh strani. Čeprav je dogajanje komično in privlečeno za lase, je še kako zabavno. A tudi zelo zahtevno. Skozi leta se je ta način močno razvil v svoji kompleksnosti in v novem delu zahteva precej strategije. Dogajanje je sicer hitro in močno spominja na starejše Wolfensteine. Stopnje so pravi labirinti, zombiji vas napadajo na vsakem koraku, vzdušje pa je na trenutke kot v Resident Evilu. Skratka veliko streljanja, veliko strašljivih trenutkov in malo časa za počitek. Takšen kakršen način Zombies mora biti.
Če ste ljubitelji serije, vam bo novi del všeč
Kaj povedati za konec? Call of Duty WWII je to, kar od iger s tem naslovom pričakujemo. Veliko akcije, spektakularna podoba in zabavno večigralstvo. Tu ne boste našli kakšne poglobljene izkušnje, ki bo od vas zahtevala veliko truda in časovnega vložka, ampak filmsko vzdušje, ki vas prepričljivo potegne vase. Ko se boste prebili skozi spektakularno osrednjo kampanjo, pa lahko ure in ure namenite še bojevanju s pravimi ljudmi, kjer vam je na voljo malo morje različnih načinov igranja.
Ocena: 8,8
Navdušilo nas je:
odlično in napeto vzdušje,
pristna strelska akcija,
impresivna grafična podoba,
razgibano večigralstvo.
Razočaralo nas je:
premalo novosti in veliko že videnega,
zmedeni meniji pri večigralstvu.
Platforme: PC, PlayStation 4, Xbox One
Vir: RN
_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.
