Zgodba govori o starejšem gospodu, ki je bil poznan po svoji umirjenosti in ljubezni do vseh. Vsako delo, ki se ga je lotil, mu je odlično uspelo. Vsi so ga spoštovali in pogosto prišli k njemu po nasvete.

Nekega dne je do njega prišel sosed, ki mu je zavidal in bil aroganten. Sosed je spoštovanemu gospodu dejal: “Imam vse v življenju! Živim v popolnem bogastvu. A tebe spoštujejo bolj kot sebe. Po tvojem mišljenju, kdo sem jaz?”

Modrec se je nasmehnil in mu rekel: "Izgledaš kot Bog.”

Ljubosumni sosed se je zadovoljno nasmehnil. A želel je reči nekaj grdega, zato je zavpil: “Ti pa meni izgledaš kot smet! Ne razumem, zakaj te cel kraj priznava!”

Modrec ni odgovoril, samo nasmehnil se je.

To je soseda še bolj razburilo in ga je vprašal:”Zakaj te ne jezi, da sem ti rekel, da si smet, ti pa si meni rekel Bog?”

“Zakaj bi se jezil?” mu je odgovoril modrec. “Kdor je v sebi spoznal Boga, ga vidi tudi v drugih. A kdor je poln nečistoče v sebi, vidi tudi druge kot smeti.”

Nauk zgodbe: Človek v drugemu vidi to, kar je v njem samem. Zato velja tisto, kar nas moti pri drugih, popraviti pri sebi.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.