Cristina Battocletti: HUDIČEVO OGRINJALO  (Sanje)

Roman Hudičevo ogrinjalo govori o Čedadu, o nenavadnih smrtih, ki se v nekaj dneh zgodijo ena za drugo, o Hudičevem mostu, mitih, ki ga prevevajo, o Krivopetah, o provincialnosti, lepoti narave, predvsem pa o svojih spominih, ki jih vpleta v zgodbo.
Ambivalentnost do sveta, v katerem smo se rodili ali odraščali, njena razsežnost, ostane v nas do konca življenja. Sili nas, da se kar naprej opredeljujemo do nje. Zakaj sem odšel in zakaj se (ne) vračam. Tudi za Cristino Battocletti ostajata prostor in čas otroštva za pisanje odločilna. Tako kot pisanje samo – razume ga kot odstiranje in na novo vzpostavljanje vsega. Zdi se, da še vedno verjame, da je književnost lahko transformativna, da bralca spodbuja, naj sprejme preteklost, verjame v bodočnost. Mar ni za pisce romanov pisanje pravzaprav edina mogoča vera? Odraščala je na območju, ki se geografsko zareza v Alpe in Dolomite, a še usodneje so jo določili vbodi zgodovine – in Furlanija je z njimi posejana na gosto. »V Milanu mi po več kot dvajsetih letih tu in tam, največkrat z žlehtnobo v srcu, kdo reče, da sem montanara – hribovka. In ima prav, za vedno bom hribovka.« Tako kot njena Irma v Hudičevem ogrinjalu, ki se nikdar zares ne more izruvati iz svojih čedajskih korenin. Za mestne manire bo vedno imela prevelike robate dlani, premočna bedra – in takšna je tudi njena čudovita Furlanija, izraščena iz narave, kjer je reka vedno premrzla, njene skale preveč lepe, preostre, gorske stene bodičaste, dlani jemajoče ... »Furlaniji se geopolitično nihče nikdar zares ni posvečal. Tudi ne v literaturi; zelo malo je piscev, ki so ji namenili črnilo. Čedad je zame svet neskončne lepote in žalosti obenem. Mesto v meni.«


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Ray E. Zinck: ZADNJI POLET »MAGGIEJINIH HLAČK«  (ZRC)

Kanadski novinar, dokumentarist in raziskovalec Ray E. Zinck je skoraj petdeset let po koncu 2. svetovne vojne srečal nekdanjega letalca, vojnega veterana Joeja Maloneyja, in o njem napisal pretresljivo življenjsko zgodbo. Joe je bil strelec v repni kupoli tedaj največjega bombnika ameriškega vojnega letalstva B-24 liberator. Knjiga Zadnji polet »Maggiejinih hlačk« je izšla leta 1998 in nam razkriva letalčevo zgodbo od trenutka, ko je stopil v vojsko, se izšolal za strelca na težkem letalskem mitraljezu, do odhoda na bojišče v Sredozemlje v Italiji, pa do jedra zgodbe, ki govori odrešilnem skoku iz letala, o begu in reševanju.
Maloney je imel za seboj že celo vrsto misij, ko je bil njegov bombnik tistega usodnega dne na cvetno nedeljo 1944 med bombnim napadom na tovarne v avstrijskem Steyerju hudo poškodovan. Po hudih spopadih s sovražnimi lovci v zraku so se komaj še privlekli do Slovenije in nad Gorjanci izskočili. Čeprav je sprva slabo kazalo, da bodo padli blizu Novega mesta, jih je veter na srečo zanesel proti ozemlju v vznožju Gorjancev, ki je bilo že v partizanskih rokah. Tako je bila vsa posadka rešena pred ujetništvom. Toda od tu dalje se zgodba šele zaplete.
Ker letališče v Krasincu v Beli krajini ni delovalo, so jih partizani morali odvesti čez Kolpo, preko Hrvaške do naslednjega partizanskega letališča na osvobojenem ozemlju v zahodni Bosni. Vso skoraj mesec dolgo pot so jim bili za petami Nemci in ustaši. Lačni, izčrpani, slabo oblečeni in obuti so v spremstvu partizanov bežali po neobljudenih krajih in se tako izogibali zasedam. A kljub temu nesreči niso ubežali ...
Avtor slikovito opisuje pripoved rešenega letalca Maloneya, polno dramatičnih dogodkov in nečloveških naporov, prepletajočih se z odrekanjem domačinov, ki nesebično pomagajo letalcem preživeti na begu. Še posebno pa poudari požrtvovalnost njihovih partizanskih vodnikov, ki skupaj z letalci premagujejo vse težave in so zanje pripravljeni celo tvegati lastna življenja.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Mary C. Neal: V NEBESA IN NAZAJ   (Gaia Planet)

Priznano ameriško kirurginjo Mary Neal je med dopustom v Južni Ameriki usodna nesreča s kajakom pripeljala v nebesa – kjer je občutila Božji mir, radost in angele – in nato nazaj v zemeljsko življenje. V knjigi podrobno opisuje svoja občutja in okolje v nebesih, svoje pogovore z angeli in globok občutek žalosti, ki jo je prevzel, ko se je zavedela, da še ni prišel njen čas. Mary z nami deli pretresljivo izkušnjo sodobnega čudeža.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Petja Rijavec: NAJINI VALOVI  (Miš)

Zakonski par, ki se je pred časom rokoval z abrahamom, se znajde na prelomnici. »Kdaj točno začne vse, kar je ne le estetskega, temveč tudi ljubečega, povezovalnega in čustvenega, iti navzdol?« se sprašuje Ajda ob hkratnem preklinjanju menopavzičnih oblivov in nabiranju maščobnih oblog na telesu. Maksu predlaga začasno prekinitev odnosa, ki je obrabljen in spraskan kot star parket.
Bodoča babica in dedek torej zaživita na novo. Vsak na svojem koncu Ljubljane, vsak v svojem stanovanju. Vsak po svoje. Tegobe staranja seveda ne pojenjajo, ampak se le še kopičijo. Kaj jima prinese samsko življenje, sta pripravljena na korenite spremembe ali pa bo predvidljiva varnost rutine tista, ki bo imela zadnjo besedo?


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Tessa Afshar: KRUH MOČNIH   (Družina)

Škrlat – temelj vplivne trgovine v rimskem svetu. V tem moškem svetu mora Lidija prijeti v roke vajeti svojega življenja in se podati na neverjetno pot poguma, odločnosti in prijateljstva, na kateri začne spreminjati svet. Preden Lidija postane uspešna trgovka s škrlatom, je zgolj trgovčeva hči, ki ljubi tri stvari: očeta, dom svojih prednikov in izdelovanje barve. Nepojmljivo izdajstvo ji vzame skoraj vse. Ostane ji le očetova tajna formula. Z njo v žepu zbeži v Filipe in odpre svojo trgovinico, v katero vlaga vso svojo energijo. Odločnost, naklonjenost znancev ter očetova dragocena barva ji tlakujejo pot v svet najuglednejših mestnih trgovcev. A strahovi jo še naprej preganjajo, dokler ne spozna apostola Pavla in sliši njegovega sporočila upanja. Pride pa tudi čas, da se Lidija sooči s svojimi skrivnostmi.
Nihče ne zna tako vdahniti življenja Svetemu pismu kot Tessa Afshar.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.