Včerej po kratki in  najbrž hudi bolezni je preminila moja mevki. Bili sva nerazdružljivi prijateljici, večino stvari ki sva jih počeli, sva počeli skupaj. Tudi z vitezom sta bila najboljša prijatelja, skupaj sta jedla, skupaj spala, skupaj tudi molila, se kregala in imela rada. Bila je nekaj posebnega, zato je lep čas ne bom mogla preboleti. Brez dvoma bo ostal naš forum spomin na njo, tudi za tiste, ki ste jo imeli priložnost spoznati in pocrkljati, čeprav je šla samo k določenim ljudem, za katere je vedela, da so po srcu dobri. Pravijo, da živalica čuti - in to moja mevki je. Za vse tiste, ki je ne poznate imam slikico pod rubriko - spoznajmo in predstavimo se, ki  jo je naložil vitez. Adijo  moja MEVKICA.                             


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

    


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Draga Mevki, tvoja mevkica je zdaj angelček, ki bo pazil nate, da boš zdrava in srečna. Obiskovala te bo v sanjah, kjer se bosta spet imeli lepo. Tako boš lažje prebrodila žalost. Mevkica misli nate in te ima še naprej rada!

LP Ariel,  

Hvala ti prijateljica draga, za tvoje lepe in iskrene besede.  :(  :(


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Ne noooo. Kruto. Jaz vem kako je to, ko izgubiš ljubljeno živalico. Jaz se nisem 1 mesec pobrala, ko je meni moj muri umrl. Tako sem bila obupana, da so starši šli po drugega mucka, da bi mi bil v tolažbo, pa ni nič pomagalo. Seveda sem sčasoma sprejela novega mucka, kar mi pa sedaj ni žal, ker sem le tako lahko potolažila svoje žalostno srčece. Kdor nima rad živali, ne ve kaj pomeni rad imeti, saj je kot družinski član  Mevkica moja najdražja: le to ti lahko v tolažbo povem, da sočustvujem s teboj in nikar se ne zapri pred svetom kot sem storila jaz, ki nisem hotla nobenga videt ne slišat. Morda boš pa le dobila hišnega ljubljenčka in spet bo veselo pri hiši. Verjemi.                                       


_________________
MoonDust in skladatelj, sta moja prijatelja.

Mevki...poznam to....na žalost...moja Rozi..je po 13 letih neko jutro izginila....ni je bilo...nikoli več.....žal....sedaj ..tudi že dve leti po tem...se ne moram navezati na nobeno drugo..čeprav so pri hiši še tri....dam jim jesti...piti....spustim jih na toplo..ali ven na potrebo...le prav pobožat...ne znam nobene več...a bom kdaj še lahko ..katero tako vzljubila kot sem Rozi...

Visnja je napisal/a:

Mevki...poznam to....na žalost...moja Rozi..je po 13 letih neko jutro izginila....ni je bilo...nikoli več.....žal....sedaj ..tudi že dve leti po tem...se ne moram navezati na nobeno drugo..čeprav so pri hiši še tri....dam jim jesti...piti....spustim jih na toplo..ali ven na potrebo...le prav pobožat...ne znam nobene več...a bom kdaj še lahko ..katero tako vzljubila kot sem Rozi...

Višnjica draga, jaz mislim, da boš lahko. Jaz imam zdaj dva divjakeca in povem ti, da mi ni žal, da ju imam. Res pa je, mojo mevkico še vedno pogrešam in čeprav imam tudi tadva zelo rada, pa vseeno mislim, da ne tako kot sem imela mevkico.     


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!