Če vas napade suh trdovraten kašelj, lahko posežete po koristnem domačem zdravilu, pomladanskem jegliču.
V korenini jegliča, ki cveti aprila in maja, so namreč posebne snovi, ki pospešujejo izkašljevanje. Jegličev čaj pomaga pri vseh vrstah pljučnih obolenj.

Korenino nabiramo jeseni, jo posušimo in iz nje skuhamo čaj, ki pomaga pri obolenju ledvic in mehurja. Čaj iz cvetov pa pospešuje odvajanje vode in pomirja. Pomaga tudi pri migreni, nespečnosti in vrtoglavici.

Čaj iz štirih čajnih žličk cvetov, ki jih prelijemo s hladno vodo in zavremo, lahko uporabimo tudi pri težavah z revmo.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Dodatek k vitezovemu prispevku o jegliču.

 Raba v prehrani
Pomladanski jeglič se običajno ne rabi v prehrani. Svet Evrope razvršča visoki jeglič v skupino naravnih začimb N2 in se sme dodati živilom v majhni količini, pod pogojem, da kilogram končnega izdelka ne vsebuje več kot dva miligrama kumarinov (preprečujejo strjevanje krvi), pomladanski jeglič pa omenjenih sestavin ne vsebuje. Slovenska zdravilska zakonodaja, ki po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih rastlin, razvršča oba jegliča v najvarnejšo skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah in če se ne prodaja za določen zdravilni namen.
Jeglič, pomladanski (<i>Primula veris</i>) in Visoki jeglič (<i>Primula elatior</i>)

Zeliščna raba
Je čislan ekspektorans (izkašljevalno sredstvo) pri sapničnem vnetju in prehladih. V ljudskem zdravilstvu se rabi korenina tudi pri zadušljivem kašlju, naduhi, putiki in bolečini v živcu, cvet pa kot znojilo, zdravilo za živce pri razdražljivosti, nespečnosti in glavobolih ter krepilo za srce pri omotici in srčni slabosti.

Odmerek za odrasle
Približno poldrugi deciliter kropa se prelije čez 1-2 žlički (2-4grame) cvetne droge in po 10 minutah precedi. Koreninske droge se rabi manj, četrt do pol žličke drobno zmletih korenin je treba preliti s hladno vodo, segreti do vrenja in po 10 minutah precediti. Kot prsni čaj se popije skodelica z medom oslajenega vročega napitka večkrat na dan, posebno še zjutraj, ko vstanemo, in zvečer pred spanjem.



Novejša dognanja
Saponini so navzoči v korenini, v cvetovih le malo, le-ti pa vsebujejo flavonoide. Prvi so nekoliko protivnetni, blažijo bolečino in vplivajo na krvni tlak, drugi pa delujejo protivnetno in protikrčno.

Stranski učinki in strupenost
Možne so alergične kožne reakcije pri preobčutljivih posameznikih. Saponini lahko dražijo prebavila. Zaradi hemolitične lastnosti (razkrajajo rdeče krvničke in povzročijo izgubo hemoglobina) so strupeni za mrzlokrvne živali.

Prepovedi in opozorila
V stiku s cvetovi se le redko pojavi alergija, ki se kaže kot kožna rdečina in mehurčki. Na jeglič preobčutljivi posamezniki ne smejo uporabljati jegličevih zdravil. V predpisanem odmerku ni pričakovati drugih stranskih učinkov, čezmerni odmerki pa povzročijo želodčno slabost in omotico. Saponini so po zaužitju malo strupeni za toplokrvne živali, ker se v črevesu le malo vsrkajo, strupenost za mrzlokrvne živali pa so poznali že v starem veku, saj so jih uporabljali za ribjo vabo. Ker varnost med nosečnostjo in dojenjem ni potrjena, morajo zdravilske koristi v obeh okoliščinah odtehtati tveganje.
Posvet pri zdravniku je potreben zmerom, ko je izkašljana sluz zeleno-rumena ali vsebuje kri.

Lekarniško mnenje
Mnoga saponinska zdravila se po tradiciji rabijo ali proti kašlju ali za izkašljevanje ali za oba namena. Podobno kot golostebelni sladki koren in bršljan je tudi jeglič v rabi še danes za simptomatično zdravljenje kašlja in katarja gornjih dihalnih poti (pri nas v obliki sirupov), čeprav mehanizem delovanja ni povsem pojasnjen. Mi ga svetujemo kot ekspektorans pri produktivnem kašlju. Rabe za druge zdravilne namene ne priporočamo zaradi farmakološke neutemeljenosti, daljšo pa odsvetujemo zaradi primanjkljaja izsledkov o strupenosti.

Misel
Brez prve lastovke ni pomladi, brez zdravila ni ozdravitve.
Avtor: Janez Špringer, mag.farm.

 


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Zdaj pa hitro zdravilo pripravit, da ne bo kašlja.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Pa še eno zdravilo.

Pri kašlju zelo pomaga tudi domače smrečje
Po sirup za izkašljevanje se lahko odpravite v lekarno, lahko pa ga po receptu naših babic iz smrekovih vršičkov pripravite kar sami.
Vendar se morate v tem primeru za to odločiti dovolj zgodaj, že maja ali junija, če želite v zimski sezoni suh kašelj blažiti z domačim sirupom.

Smrekove vršičke se odpravite nabirat takoj, ko opazite, da so se pojavili na drevesih, saj so najboljši tisti, ki so manjši od enega centimetra, ker vsebujejo največ eteričnega olja. Zložite jih v široke kozarce ali posode s pokrovom, vsako plast vršičkov pa prekrijte z enako debelo plastjo sladkorja. Zadnja plast naj bodo vršički.

Kozarce dobro zaprite in postavite na sonce za več tednov. Ko se sladkor spremeni v sirup in zmes postane značilne rjave barve, jo precedite in zlijte v steklenico. Odličen domači sirup, primeren tudi za dojenčke, je tako pripravljen.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.