Od ljubezni želim samo malo,
samo zrno tistega kar je ostalo
od smehljaja na licu,
pesmi v srcu
in dotika tresocih dlani.

Od ljubezni želim samo malo,
samo zrno tistega kar je ostalo
od biserov jasnih
v svetlih očeh,
da najdem pogum
v tavajočih nočeh.

Od ljubezni želim samo malo,
samo zrno tistega kar je ostalo,
samo zrno sreče
od spomina
na preživete dneve, noči,
ko bila sva kot zrno,
jaz in ti!

    

Eh jonatan, solze so mi prišle v oči, tako doživeto je tole napisano. Besede sem dobesedno požirala eno za drugo.
Res lepo, tako subtilno in mehko

Najprisrčneje te pozdravljam

Ariel,   

Ja hvala za dobrodošlico, čeprav sem že pred časom bil na teh straneh, pa je potem bil en pesniško-tehniški molk.

Upam, ja, da bo sedaj vse vedu!
lp. Jonatan