Granatno jabolko spada med značilne sredozemske rastline. V Grčiji si drevo grantanega jabolka pogosto omislijo kar na dvorišču ali v sadovnjaku.
Pred 5000 leti so Egipčani, Feničani in Izraelci častili granatno jabolko kot sveto rastlino. Babilonci so bili prepričani, da žvečenje semen pred bitko naredi vojščake nepremagljive. Stari Grki so imeli cvet granatovca za simbol ljubezni. Še danes plod povezujejo s plodnostjo in blaginjo. V Grčiji velja običaj, da nevesta po poročnem obedu vrže na tla plod granatnega jabolka. Število semen, ki pade iz njega, naj bi pomenilo število potomcev, ki jih bo rodila.
Punica granatum je edina vrsta družine granatovcev. Izvira iz Perzije. Z gojenjem se je razširil po vseh sredozemskih deželah, kjer uspeva že več tisočletij. Trgovci so ga odpeljali do Indije in Kitajske, od tam pa v Ameriko. Danes ga gojijo celo v Franciji, Španiji, Grčiji, Izraelu, Kaliforniji in po vsej Aziji.
Je zimzelena rastlina. Raste kot košat grm, v toplejših južnih krajih pa zraste v manjše drevo, ki lahko doseže 6 metrov višine.
Plodovi so debeli kot jabolko in imajo usnjato lupino. V notranjosti je z belimi kožicami razdeljen v več kamric. V njih je mnogo drobnih semen, ki jih obdaja zelo sočno meso.
Jemo jih sveža. Sadež prerežemo in pojemo rdeča, sočna semena. Imajo kiselkasto grenak okus. Sadež je bogat z vitaminoma C in B2, s kalijem, fosforjem in z niacinom (B3)
Skorjo debla, vej in korenin granatnega jabolka so nekoč uporabljali kot učinkovito sredstvo za odpravljanje trakulje. Posušena semena so zdravilo proti črevesnim zajedavcem. Sok naj bi deloval protivročinsko in blažil težave s kašljem. Liste granatovca uporabljajo pri urezninah in ranah. Celoten sadež vsebuje visoke količine antioksidantov, ki varujejo telo pred boleznimi srca in ožilja, pa tudi rakavimi obolenji.
_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
