Kdo mi pravi,
da sem pravi.
kdo trdi,
da me ni.

Sem tukaj,
morda tudi jutri,
ne vem zakaj,
ta svet me čudi.

Komu sem namenjen,
kaj lahko dam,
rad bil samo človek,
ki nekaj znam.

To moja ni težava,
sem breme vas,
ko vam delam kratek čas
za znano, družbo pravo.

Jutri pride čas,
ko me ne bo med vas
družba mi edina,
naj ne muči vas skomina.

Ta moj svet je poln,
razočaranj, hrepenenja,
ni več smisla
zadoščenja.


_________________
pozdrav izza pohorja

Prišel sem na svet
od vseh muz prepet
edina moja želja sveta
pridi puberteta.

Pa je prišla, ta gospa,
mozoljavo olepšana,
je špricalo po ogledalu,
pol pa še v rjuho malo.

Vam povem, da je lepo,
združit dušo in telo,
se v vlagi osvobajaš,
v mislih deklicam razdajaš.

Zdaj postal sem fant,
dekliških src zmikavt,
so misli moje, kar predrzne,
zgodilo se ni nič, le nekaj v gatah trzne.

To poje zdaj vam singer,
iz sredine določen finger,
občasno swinger,
konec je pri Ž, meni pride že na R.


_________________
pozdrav izza pohorja

Ne bom se vrnil k vam,
jaz grem drugam,
v svet poštenja,
gospodovega razsvetljenja.
Dolgo bil sem z vami,
izčrpal sem moči,
bili smo družba, prijatelji,
se snidemo, enaki vsi.
Pričakovanja bila so druga,
dal sem, kar sem znal,
bil sem sebe, njega, sluga,
kar sem pozabil,se bom kesal.
Le eno željo imam,
njega vzamem sabo
moje dete malo,
si ga lastim morda preveč,
ki nikdar me ne bi izdalo.
Moje srce malo,
dihaš z mano, potrpi,
daj potrpi z nami.
Točim solzo hrepenenja,
za trenutek skupnega življenja.


_________________
pozdrav izza pohorja

Pa sem bil en kavalir,
punčkam igral klavir,
rime mamice učil,
za lep nasmeh se raztopil.

Prišla so leta težja,
mamice so ostarele,
prsi deklic pa vse večje,
grudi zrastle so prelepe.

Težko ritem je ujet,
z nogami in s prsti spet.
Nožice njih so hitre, zdaj
saj ščemi jih vmes, kdo bi vedel-kaj.

Bil to je čas,
za nih in nas,
naš, čas, zato nihče izvedel ne bo,
ne danes, ne jutri in naj bo tako.


_________________
pozdrav izza pohorja

Brez zamere. Slep je kdor se s petjem vkvarja. glosiram malo, pevec živi umrje brez dnarja.lp


_________________
pozdrav izza pohorja

Bil očeta drugi sem sin,
kot toliko drugih sinov,
me je mati dojila,
kot jih toliko drugih mater.
Zakaj mi ni dano, kot drugim
soznati ta svet, kot toliko drugim.
Ne jokaj mami, ati, za moj jaz.
Morda ne bom nikoli tehnik,
tudi doktor ne bom,
vedno bom samo vajin sin,
ki s spontanostjo svojo,
ki ni zaigrana, ne znam
povedati svetu vsemu, kako je lahko
vse preprosto,če si iskren.


_________________
pozdrav izza pohorja

Sem se za klošarja učil,
senike osvajal,
uši dobil,
svoj spermiran prah po zraku podil.
To bil je izzum prve vrste,
instnt otroci za dekle, prešuštne, prevzetne.
So si otrok babe želele, nedolžne,
moj prahec, vam vsako željo izpolne.
Bele neveste, ostale so zveste,
princem, graščakom,
popravil sem pamet, državnim bedakom.







zgodovina se ponavlja, preberi 5 x


_________________
pozdrav izza pohorja

:D  :D  :D  Za poezijo pisati, ni nujno, da si pesnik, je pa "fajn", če se vsaj Pevec pišeš. :D  :D  :D


_________________
pozdrav izza pohorja

Izzivam vse duše, tudi za aforizme,lp
   :shock:


_________________
pozdrav izza pohorja

Poplakni dušo poet,
krut tvoj je svet,
pridaj mu neko frazo,
ustvari v duši si oazo.
Pridevnik tvoj je bil izbran,
je iskrenost tvoj vsakdan.
Umetnik si besedne  rime
se nas smrtnikov  malo prime
naboj umetniški je  tvoj.
Se istovetimo s teboj.
Dovolj ti je laskanja,
po megli plahutanja,
postavi se na tla,
poglej poet,
sploh ni lep, ta svet.


_________________
pozdrav izza pohorja

Je deklica moja predraga
na slamco veselo igrala,
ko slamca prešla je čez meje,
ptiček v gnezdu se smeje.
Je jajčki oblila toplota,
ptičku v glavi se mota.
Gnezdo bi nama gradil,
zakaj, ko pa sem grad že dobil.
Je luknja bila res velika,
ptička pa tud, kot se šika.
Znala je mala vse sorte,
bolj, kot mislit si morte.
Sem mislil, da sem
vrabček njen prvi,
verjemte kdo bere,
nisem videl krvi.
To pa ni vse, bilo je naporno
v kljunu nje mame
bilo je to gnezdo,
je videla vse zelo oprezno.

Zdaj sem že velik tič,
za taščice ne maram nič,
naj veselo žvrgolijo,
se v jeseni, snidenja veselijo.
Bom vesel in pridanič,
bom le jaz domači ptič,
mojo taščico pospremil spat,
pa sploh ni vedela, da imel sem jo rad.


_________________
pozdrav izza pohorja

Oč Janez ječmen seje
tam na polju
pri ljubljan, kar naenkrat mimo
pride sam presveti Kozminjan
Kaj pa   delaš oče janez
vpraša ga gospod.....



pomagajte mi do zaključka tega našega PREŠERNA.hv.


_________________
pozdrav izza pohorja

Mar vaša čustva so se udrla,
bridkost življenja so prezrla,
se nihče ne vpraša, zakaj tako,
ali jutri bolje bo.
Obžalujem ta ponos,
v pasivni čredi.

Dvignite kvišku nos,
dvigni srce narod sebi,
mar pozabili ste zablodo
odlasti razonodo.

Kaj ponujajo nam zdaj
vprašam to oblast,
ki se maščuje- zakaj,
kdo spet plačal bo račun.

Smo eni mali take sorte,
ne prodamo se za torte,
mi kler je tuja stvar,
za tovariša še bolj vnemar.

kdo bi zdaj nam platno rezal,
za neumneži oprezal,
 saj najboljši so že odšli,
cenjeni bedaki,
ostali ste le VI.


_________________
pozdrav izza pohorja

Dragi moji
toje to
podal sem vam pero,
zdaj odletelo je v nebo.

Ne bom se oglasil,
naslade dovolil,
brez replik
ne delati razlik.

So medvedi, mačke in lisice,
zraven pa še ene ptice,
pravilo eno si postavle
da se po forumu,
ne bodo onegavle
čast bi ostalih samo izpostavle.

Dajmo malo kokodajsat
veliko mjavkat,
pa medvedke bajsat damo
za ptičjo to salamo.


ta pesem nima rime, le nekoga naj se prime


_________________
pozdrav izza pohorja

Malo sem bil odsoten in nisem imel časa na forum iti. Pa sem presenečen ugotovil koliko novih lepih pesmic si napisal. Bravo singer, pravi pevec si.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.