Jaz pa živim na zelo lepem kraju - zaenkrat... In sicer v bližini Krumperškega gradu (5 minut hoje stran)
 

Grad stoji v bližini Doba pri Domžalah. Ob grajskem kompleksu je urejen konjeniški center, v bližini je Jamarski dom z urejeno muzejsko zbirko in Železno jamo.
 

Rauberji, staro kranjsko plemstvo, so prišli v posest Krumperk v prvem desetletju 16. stoletja. Krumperk pa takrat kajpak še ni bil takšen, kot je dandanašnji. Bil je le manjši dvor z imenjem, ki je imel tipično obliko srednjeveških dvorov - obliko stolpa in se zato tudi virih omenja le kot stolp. Kot Turn Chrawperg ga označuje najstarejši ohranjeni vir iz leta 1410, še prej pa se po Valvasorju imenuje Thurn unter Kreutberg ali Thurn zu Kreutberg. Predloga pod in torej označujeta stolpasto stavbo ob neki drugi, pač večji in bolj znani grajski stavbi, kot jo poznamo, denimo, s Keblja na Pohorju, je stala v bližini enako imenovanega gradu. Gre pri Kreutber Chrawpergu za danes razvaljeni grad Koprivnik blizu Moravč, ki prvotnega nemškega imena ne poznamo? Morda, in če, potlej daleč misel, da je današnja graščina Krumperk njen pravni naslednik.
 
Graščino Krumperk, ki je skoraj nespremenjena pričakala čas, je okoli 1580 pozidal zmagovalec v bitki pri Sisku Ad Rauber. Bila je grajena po tistih dob novih, italijanskih načelih ravninskih dvorcev, kakršni so se pri nas že nekoliko prej uveljavili z graščinama Brdo pri Kranju in Brdo pri Lukovici (Sumi). Njih značilnost je štirikotna zasnova, kjer štirje približno enako ve trakti obdajajo kvadratno, arkadirano notranje dvorišče, na zunaj se uveljavljajo kot kombinacija utrdbe in dvorca. Utrdbeni značaj se kaže predvsem v pravokotnih vogalnih stolpih, ki so višinsko izenačeni s stavbnimi krili, obenem pa jih obteka obrambni konzolni venec, sloneč na podvojenih konzolah ter opremljen s strelnicami in izlivnicami za smolo - ta se potem nadaljuje tudi vrh stanovanjskih traktov, tako da učinkuje na stavbi kot nekakšen dekorativni friz. Vse drugačna pa je stavba, če jo doživljamo z dvorišča. Tu ni ničesar trdega, trdnjavskega več. Utilitarno strogost srednjeveških grajskih dvorišč so tu zamenjali mehki loki arkad, ki ustvarjajo vzdušje udobja in razkošja. Res, kot bi se znašli nekje sredi sončne Italije; kjer se ni bati nobenega sovražnika. Ima pa krumperška graščina neko posebnost. Enonadstropne arkade, ki jih opirajo vitki toskanski stebriči, so v pritličju dvakrat širše kot v nadstropju. Obtekajo tri strani dvorišča, arkadni hodniki pa imajo v pritličju še običajne križne oboke, medtem ko so oboki v nadstropju okrašeni s sistemom mrežastih grebenov - daljnim in hudo poenostavljenim odmevom slogovno preživelih gotskih reber. A kljub temu - renesansa je tu zadihala iz polnih pljuč. Še gotsko, na ajdovo zrno prirezana kletna okenca se zde ob drugih, že renesančno oblikovanih stavbnih členih le še zanemarljiva nadrobnost, ki jo komaj opazimo in ki še daleč ne moti renesančno uglašenega razpoloženja celote. Isto velja za kannini vhod v klet, ki ima še gotsko posnet profil, a lok se je že polkrožno usločil in tako ostaja vse skupaj le še medel spomin na neko slogovno hotenje, ki se je že zdavnaj preživelo.

Nasproti grajskega vhoda so v baročni dobi pozidali samostojno stoječo kapelo. Njena nekdanja kvalitetna oprema je šla tako kot ostali grajski inventar po zadnji vojni v vse vetrove.


_________________
Don't be afraid that your life will end,
be afraid that it will never begin.

Še nekaj o Železni jami, ki je nedaleč stran...

Železna jama je jama z organizirano redno vodniško službo in odprta za turistične oglede.
Tako kot vse druge jame je tudi to izoblikovala voda. Voda je kot dež padala na humusno površino. Nasičena z ogljikom je nato pronicala skozi laso ali razpoko v zgornji plasti in jo erodirala ter kamnino odnašala v obliki trde vode (ne kot ilovico prod ali skalo). Starosti ji ne moremo natančno določiti, vemo pa, da jo je voda ustvarjala na milijone let. Temperatura se v jami spreminja glede na letni čas. Poleti je nižja kot pozimi, kajti skala se poleti segreje, toploto pa oddaja šele pol leta kasneje.

Zakaj se imenuje Železna jama?
Tega krajevni viri ne omenjajo. Mogoče jo domačini tako imenujejo zato, ker so nekoč blizu jame pridobivali železno rudo. To pojasnjuje tudi ostanek talilne peči z železovo žlindro.

Prvotno vhodno brezno se odpira na vzhodnem pobočju vrtače. Sedanji, umetni vhodni rov se pričenja na njenem robnem dnu. Jama se razprostira proti jugu pod vrtačo, kar na našem krasu ni redek pojav.
Železna jama ima tri dvorane, ki so med seboj povezane z rovom in mostovi, ki so del turističnih poti. V letu 1962 in 1963, ko so jamo urejali za turistični ogled so na zahodni strani, kjer se jama najbolj približala površju, naredili osem metrov dolg umeten vhodni. Prvotni vertikalni kamin je ostal nespremenjen. Tudi vzhodna stena z nivoji podzemeljskega potoka je ohranila prvotne značilnosti. Vzdolž preloma se zvrsti več korozijskih kotlic in kaminov. Na zahodni steni je bilo treba zaradi varnosti odstraniti nekaj razpokanih skal. Razpoke se vlečejo vzporedno skozi pobočje vrtače. V jami se nahajajo številni žlebiči.
Značilni za jamo so tudi krivi kapniki, ki jih je med nastajanjem usmerja veter. Višina prve in druge glavne dvorane je večja kot njuna dolžina in širina. Prostora sta v zasnovi večji brezni. Zlasti prva se navzdol zožuje in dobi pod betonsko potjo obliko galerije, ki je pri dnu široka komaj kak meter. Prvotno dvorano bi po kapnikih in stenski sigi lahko imenovali tudi Zakapano dvorano.Tu je pod stropom tudi nad meter visok stalagmit. Na vzhodni steni je nekaj manjših sigovih zarez in oblika, ki so jo v Postojnski jami imenovali cigaro. Obe dvorani veže meter dolga ožina z vidnimi sledovi vodnega toka pod stropom in pri tleh. Na dnu obeh dvoranic voda ponikne, saj je na dnu ilovnat prag. Druga dvorana ima širše dno, ki pa je umetno zvišano in zravnano. Strop je jamast in gladek.
Ponekod v zahodni steni je agresivna kapnica izdolbla majhne jamice in škrapam podobne izjede. Ker sigotvorna voda ploskovno prenika skozi navpično steno, rastejo t. i. sigovi izrastki: to so majhne, ježevim bodicam podobne tvorbe (priloga - slika 10). V stenah obeh dvoran je več strmih ali navpičnih razpok in špranj, ob katerih so se zaradi notranjih pritiskov ob nastanku votline ločili in ponekod posedli tudi skalni bloki.
Zasnova vse Železne jame je dvojno, z galerijami povezano brezno, ki se je poglabljalo skupno z zniževanjem erozijske baze v širši okolici gorjuškega krasa ter se razširjalo ob stiku z naplavino. Proti tem dvem breznom so tudi usmerjeni sedanji in nekdanji vodni tokovi, ki prenikajo skozi strop.

Čeprav je Železna jama majhna so njene drobne oblike pestre. Od evakuacijskih oblik so zastopani vdolbki, fasete, korozijske kotlice, ostanki eforacijskega prečnega prereza rova in galerije. Od akumulacijskih oblik pa so redkejši stalagmiti in stalaktiti, sigovi izrastki, ponvice, manjše zavese, posebna oblika - cigara . Prav tako je jama zanimiva zaradi razpok, ki nastanejo zaradi razbremenitve teže ali zaradi pritiskov na stene večjih votlin.

Jamo so začeli urejati novembra 1962 in od 1. septembra 1963 je jama odprta za obiskovalce. Člani jamarskega društva si jo prizadevajo kar najbolje predstaviti ljudem. V ta namen smo leta 1993 izdali prospekt, ki predstavlja društvo Simon Robič in njihove dejavnosti. Zaradi dobre akustičnosti prirejajo v Železni jami tudi kulturne glasbene prireditve. Najbolj odmeven je bil nastop zbora Gallus iz Argentine, leta 1991. Z urejenimi potmi in dobro osvetlitvijo je jama še posebej primerna za šolske ekskurzije.


_________________
Don't be afraid that your life will end,
be afraid that it will never begin.

In še o zbirki Jamarskega doma...

V Jamarskem domu na Gorjuši pri Domžalah je zbirka z domžalskega območja. Zanimive so zbirke kamnin in fosilov, paleontološke najdbe iz Babne jame, stare okoli 15000 let, speleološke najdbe in Hohenwartova zbirka kapnikov iz slovenskih jam. Posebno vrednost imajo zbirke Simona Robiča (1824-97), enega prvih botanikov, geologov, paleontologov, entomologov (zbirke hroščev), malakologov (zbirke polžev) na Slovenskem. Zbiral je predvsem primerke iz Kamniško-Savinjskih Alp in jam, izsledke pa je objavil v strokovnih revijah. Prikazan je še razvoj slamnikarstva na domžalskem območju (pletenje kit, ročno šivanje, industrijsko izdelovanje slamnikov).


_________________
Don't be afraid that your life will end,
be afraid that it will never begin.

Bo treba narediti kakšni izlet v te kraje ker so ti kraji zelo lepi in zanimivi!


_________________
Sreče ne spoznaš z glavo,temveč s srcem.

Ja res je lepo - 5 minut iz centra Domžal, pa si obkrožen z naravo... Še dobro, da sem tukaj doma.  

Pravzaprav se decembra selim v Domžale - končno na svojem, juhej!!! Vendar vem, da ne grem daleč in se vedno lahko vrnem.


_________________
Don't be afraid that your life will end,
be afraid that it will never begin.

Rodetek je napisal/a:

Ja res je lepo - 5 minut iz centra Domžal, pa si obkrožen z naravo... Še dobro, da sem tukaj doma.  

Pravzaprav se decembra selim v Domžale - končno na svojem, juhej!!! Vendar vem, da ne grem daleč in se vedno lahko vrnem.

     

V Domžalah imam pa žlahto, ukvarja se s slaščičarstvom, ma ti pečejo in izdelujejo take torte in druge slaščice, da
moraš imeti slinček s sabo, kadar si jih zaželiš. Njihova slaščičarna je znana daleč naokoli in to čisto zasluženo,
ja res so majstri . Pa kuharji so tudi odlični, en moj žlahtnik je na mednarodnih tekmovanjih pobral že ogromno
prvih nagrad in priznanj za svoje fenomenalne kuharske stvaritve ... he he he, da se malo pohvalim
s tako prominentno žlahto !
Ja, v Domžale sem vedno rada hodila na počitnice, kaj misliš, zakaj !

LP Ariel,

Verjetno nisi hodila zato, da si se sladkala??
 


_________________
Don't be afraid that your life will end,
be afraid that it will never begin.

Jaz sem tud rada bila v Domžalah dokler se nisem poročila       
In mislim da vem katerega slaščičarja imaš v mislih Ariel. Že v času mojega otroštva je bil prepoznaven  

A se tukaj ne sme delati reklam, al zakaj smo tako skrivnostni?
 

Sicer se pa tudi meni svita, samo zdej sta še dva nova konkurenčna ponudnika


_________________
Don't be afraid that your life will end,
be afraid that it will never begin.

Mislim, da bom tudi jaz morala kdaj v Domžale, če druga ne, si bom nesla s seboj slinček in grem jest torte. Pol me Rodetek povabi na kavo in grem lepo domov.         


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Povej kdaj boš šla pa pridem ša jaz  

Seveda z veseljem


_________________
Don't be afraid that your life will end,
be afraid that it will never begin.