Vendar pa njegovo delo ni teklo brez ogorčenega nasprotovanja. Učitelji priljubljenih ver niso radi sprejeli resnice, ki jo je oznanjal, kakor se je to sicer dogajalo tudi s prejšnjimi reformatorji. Ker pa svojega stališča niso mogli dokazati s Svetim pismom, so bili prisiljeni iskati oporo v izjavah in naukih ljudi ter v izročilih očetov. Pridigarji adventnega sporočila pa so sprejeli samo pričevanje Božje besede. "Sveto pismo, in samo Sveto pismo" je bilo njihovo geslo. Njihovi nasprotniki pa so pomanjkanje svetopisemskih dokazov nadomeščali z zasmehovanjem in roganjem. Uporabili so čas, sredstva in sposobnosti za obrekovanje njih,/335/ katerih edino hudodelstvo je bilo, da so z veseljem pričakovali svojega Gospoda in hrepeneli po svetem življenju ter opominjali še druge, da se pripravijo za njegov prihod.

Nasprotniki so si močno prizadevali odvrniti pozornost z drugega prihoda. Proučevanje prerokovanj o Kristusovem prihodu in koncu časa so imeli za greh, za nekaj, česar se morajo ljudje sramovati. Tako so spodkopavali Božjo besedo mnogi priljubljeni pridigarji. Njihov nauk je iz ljudi naredil nevernike, a mnogi so se čutili prosti, da smejo živeti po svojih brezbožnih željah. Na koncu so tisti, ki so povzročili to zlo, obtožili adventiste kot krivce zanj.

Medtem ko je Millerjevo ime pritegovalo množico razumnih in pozornih poslušalcev, pa se je redko omenjalo v verskem tisku, razen tedaj ko so ga obtoževali ali zasmehovali. Ravnodušni in brezbožni, ki so se hrabrili s stališčem nekaterih verskih učiteljev, so si prizadevali obrekovati njega in njegovo delo z uporabo nesramnih izrazov, nespodobnih in bogokletnih domislic. Osiveli človek, ki je zapustil udoben dom, da bi na svoje stroške potoval iz mesta v mesto, iz kraja v kraj, si neprestano prizadeval oznanjati svetu svečani opomin o bližajoči se sodbi, je bil sramotno obtožen kot fanatik, lažnivec in predrzen goljuf.

Obrekovanja, zasmehovanja in prezir, kar so uporabljali proti njemu, so izzvali negodovanje celo v svetovnem tisku. Svetovni ljudje so govorili: "Jemati tako lahkomiselno in z zasmehovanjem predmet, ki ima tako veliko pomembnost in strašne posledice, pomeni ne samo rogati se čustvom njegovega predstavnika in zagovornika, temveč zasmehovati tudi dan sodbe in samo Božanstvo ter prezirati strahote njegove sodne palice."(15)

Začetnik vsega hudega pa si ni prizadeval samo preprečiti širjenje adventnega sporočila, ampak uničiti tudi samega glasnika. Miller je praktično uporabljal Sveto pismo za srca svojih poslušalcev; žigosal je njihove grehe/336/ in obsojal njihovo samozadovoljstvo. Njegove odprte in ostre besede so izzvale njihovo sovraštvo. Ko so se verniki uprli njegovemu sporočilu, so bili prostaški ljudje spodbujeni, da delajo še huje. Sovražnik je skoval zaroto, da se mu vzame življenje, ko bo stopal iz cerkve. Toda sredi množice so stali tudi sveti angeli, in eden izmed njih v človeški podobi je prijel tega Gospodovega služabnika za roko in ga odpeljal iz razbesnele množice na varno. Njegovo delo še ni bilo dokončano, zato so se Satan in njegovi hudobni duhovi prevarali v svojih načrtih.

Kljub velikemu nasprotovanju pa.....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Kljub velikemu nasprotovanju pa je zanimanje za adventno sporočilo vse bolj raslo. Število njegovih sledilcev se je s sto povzpelo na več tisoč ljudi. Različne verske skupnosti so imele velik prirast vernih, toda čez nekaj časa so pokazale duha sovraštva do teh spreobrnjencev in cerkve so disciplinsko ukrepale proti njim, ki so sprejeli Millerjeve poglede. To ga je spodbudilo, da je prijel za pero in se z odprtim pismom obrnil na kristjane vseh skupnosti ter jih vabil, naj mu iz Svetega pisma dokažejo zmoto.

Zapisal je: "Kaj verujemo, česar nam ne nalaga Božja beseda, katero tudi vi sami priznavate za edino pravilo vere in življenja? Kaj smo storili, s čimer smo si zaslužili, da nas cerkev in tisk tako hudo obsoja, in kaj vam daje pravico, da nas (adventiste) izključujete iz svojih cerkev? Če smo na napačni poti, vas prosim, povejte nam, v čem delamo napako. Pokažite nam iz Božje besede, v čem se motimo. Vi ste nas dosti zasmehovali, toda to nas ne more prepričati, da smo na napačni poti. Samo Božja beseda lahko spremeni naša gledišča. Mi smo razmišljali in z molitvijo prišli do svojih sklepov na podlagi dokazov iz Svetega pisma ."(16)

Skozi vse čase je sporočilo opominov, ki ga je Bog pošiljal svetu po svojih služabnikih, naletelo na enak dvom in nevero. Ko ga je krivičnost/337/ predpotopnega sveta spodbudila spustiti potop na zemljo, je ljudem najprej to oznanil, da bi jim dal priložnost odvrniti se od hudobnih poti. Sto dvajset let je opomin odmeval v ušesih grešnikov in jih vabil k spokorjenju, da ne bi bili uničeni z Božjo jezo. Toda to sporočilo se jim je zdelo kakor pravljica, in nihče mu ni verjel. Pogreznjeni v krivičnost so zasmehovali Božjega poslanca in se rogali njegovemu rotenju ter ga celo obtoževali zaradi prevare. Kako si en človek upa nasprotovati vsem modrijanom na svetu? Če bi bila Noetova novica resnica, ali je potem ne bi sprejel ves svet in veroval vanjo? Koliko le velja trditev enega človeka nasproti modrosti tisoč drugih! Niso zaupali njegovemu sporočilu in niso hoteli poiskati zavetja v barki.

Zasmehovalci so kazali na naravne pojave: na nespremenljivi vrstni red letnih časov, na nebesno modrino, s katere še ni deževalo, na rodovitna polja, ki jih je namakala blaga nočna rosa - in vzklikali: "Ali nam ne pripoveduje zgodb!" Prezirljivo so govorili, da je pridigar pravičnosti samo navaden zanesenjak, potem pa še naprej bolj kakor dotlej uživali v razvratnosti in hudobnosti. Vendar pa njihova nevera ni mogla preprečiti napovedanega dogodka. Bog je dolgo prenašal njihovo brezbožnost in jim dal dosti časa, da bi se spokorili. Ob določenem času je Božja pravična sodba prišla na tiste, ki so zavrgli njegovo milost.

Kristus je rekel, da bodo ljudje pokazali enako nevero glede njegovega drugega prihoda. Kakor Noetovi sodobniki niso spoznali, dokler ni prišel potop in jih vse odnesel, tako bo po besedah našega Zveličarja tudi o prihodu Sina človekovega. (Mat 24,39.) Ko se bo Božje ljudstvo združilo s svetom in začelo živeti tako, kakor živi svet, in uživati v prepovedanih zabavah, ko bo razkošnost sveta postala cerkvena razkošnost, ko bodo zvonili svatovski zvonovi in bodo vsi upali še na dolga leta svetovnega napredka - tedaj bo na lepem/338/ kakor strela z jasnega neba prišel konec njihovim obsedenostim in lažnim upanjem.

Kakor je Bog poslal....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Kakor je Bog poslal svojega služabnika, da bi opozoril svet na prihajajoči potop, tako je poslal tudi svojega izvoljenega poslanca oznanit bližino zadnje sodbe. In kakor so se Noetovi sodobniki rogali oznanjevanju pridigarja pravičnosti, tako so se v Millerjevih dneh rogali besedam opomina mnogi, ki so se imeli za Božje ljudstvo.

Zakaj so se cerkve tako uprle nauku in oznanjevanju o drugem Kristusovem prihodu? Medtem ko ta dogodek prinaša hudobnim nesrečo in pogubo, pravičnim pomeni veselje in upanje. Ta vzvišena resnica je bila v vseh časih tolažba Božjemu zvestemu ljudstvu. Zakaj je ona sedaj podobno svojemu avtorju postala "kamen spotike" in "skala pohujšanja" za tiste, ki se imajo za Božje ljudstvo? Sam Gospod je svojim učencem dal obljubo: "Ko odidem in vam pripravim prostor, pridem zopet in vas vzamem k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz." (Jan 14,3.) Zveličar je poln sočutja vnaprej videl skrb in žalost svojih učencev, zato je poslal angela, da sta jih tolažila z zagotovilom, da bo zopet osebno prišel tako, kakor je odšel v nebesa. Ko so učenci na dan vnebohoda stali in pozorno gledali v nebo, da bi ujeli še zadnji pogled njega, kogar so ljubili, so njihovo pozornost pritegnile besede: "Možje Galilejci, kaj stojite in zrete na nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas gor v nebo, prav tako pride, kakor ste ga videli, da je še v nebo." (Dej 1,11.) To angelsko sporočilo je poživilo njihovo upanje. Učenci so se vrnili "v Jeruzalem z velikim veseljem. In bili so vsekdar v templju, hvaleč Boga."(Luk 24,52.53.) Niso bili veseli zato, ker jih je Jezus zapustil in se bodo odslej morali sami bojevati s težavami in skušnjavami sveta, temveč so se veselili angelskega zagotovila, da bo zopet prišel.

Objavljanje Kristusovega prihoda bi moralo biti tudi danes dobra novica o velikem veselju, kakor je bilo tedaj, ko so ga angeli oznanili betlehemskim pastirjem./339/ Tisti, ki zares ljubijo Zveličarja, lahko samo z veseljem pozdravijo na Božji besedi utemeljeno sporočilo, da bo On, ki je središče njihovega upanja v večno življenje, zopet prišel - ne da bi bil prezrt in zavržen kakor ob svojem prvem prihodu, ampak v moči in slavi, da bo rešil svoje ljudstvo. Tisti, ki ne ljubijo Zveličarja, niti ne želijo, da bi prišel. Zato tudi ne more biti nikakršnega jasnejšega dokaza, da so cerkve odpadle od Boga, kakor pa sta ogorčenje in sovraštvo, ki ju je pri njih izzvalo to iz nebes poslano sporočilo.

Tisti, ki so sprejeli nauk o Kristusovem prihodu, so dojeli, da se neizogibno morajo spokoriti in ponižati pred Bogom. Mnogi so dolgo omahovali med Kristusom in svetom, toda sedaj so občutili, da je prišel čas, da zavzamejo trdnejše stališče. "Vse, kar se je nanašalo na večnost, je zanje postalo nenavadno pomembno. Nebesa so se jim približala, zato so se čutili krive pred Bogom."(17) Kristjani so se prebudili k novemu duhovnemu življenju. Dojeli so, da je čas kratek, zato morajo kar se da hitro delati to, kar so dolžni delati za svoje bližnje. Pozemske načrte so opustili in zdelo se je, kakor da se je pred njimi odprla večnost. To, kar se je nanašalo na večno blaginjo ali večno gorje, je odrinilo vsa vprašanja minljive vrednosti. Božji Duh je počival na njih in dajal posebno moč resnemu vabilu, ki so ga poslali bodisi sovernikom ali grešnikom, da bi se pripravili za Božji dan. Tiho pričevanje njihovega vsakdanjega življenja je neprestano karalo navidezno pobožne in neposvečene vernike cerkve. Ti pa so želeli, da ne bi bili ovirani pri svojih zabavah in zadovoljnostih, v tekmi za služenjem denarja in v hrepenenju po posvetnih časteh. Od tod je izviralo sovraštvo in odpor proti veri o prihodu in njenim glasnikom.

Ko so nasprotniki spoznali, da ni mogoče ...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Ko so nasprotniki spoznali, da ni mogoče ovreči dokazov, ki so utemeljeni na preroških časovnih obdobjih, so svojim pristašem svetovali, naj prenehajo proučevati ta predmet. Učili so, da so prerokovanja zapečatena. Tako so protestanti odšli po stopinjah rimskokatoličanov. Medtem ko je papeška cerkev prepovedovala vernikom brati Sveto pismo,(čč) pa je protestantska cerkev trdila,/340/ da pomembnega dela Svetega pisma, in sicer tistega, ki nam posebej odkriva resnice za naš čas, ni mogoče razumeti.

Pridigarji in ljudstvo so oznanjali, da so Danijelova prerokovanja in Razodetje nedojemljive skrivnosti. Toda sam Kristus je opozoril svoje učence na besede preroka Danijela glede dogodkov, ki so se imeli zgoditi v njihovem času in rekel: "Kdor bere, naj razume." (Mat 24,15.) A trditev, da je Razodetje skrivnost, ki je ni možno razumeti, je ovržena že v samem naslovu knjige: "Razodetje Jezusa Kristusa, ki mu ga je dal Bog, da pokaže svojim hlapcem, kaj se ima skoraj zgoditi. ... Blagor mu, kdor bere, in njim, ki slišijo besede prerokovanja in hranijo, kar je v njem pisano, kajti čas je blizu." (Raz 1,1-3.)

Prerok je rekel: "Blagor mu, kdor bere." Mnogo jih je, ki neradi berejo, zato njim blagoslov ni obljubljen. "Njim, ki slišijo" - so takšni, ki neradi poslušajo kar koli v zvezi s prerokovanji; niti njim ni obljubljen blagoslov. "Hranijo, kar je v njem pisano" - večina ne posveča pozornosti opominom in nasvetom iz Razodetja; nobeden takih nima pravice do obljubljenega blagoslova. Kdor koli prezira predmete prerokovanja in se posmehuje svečanim simbolom, ki so dani v njih; kdor koli se noče spreobrniti in se pripraviti za prihod Sina človekovega, bo ostal brez Božjega blagoslova.

Kako si ljudje vpričo Božjega navdihnjenja upajo trditi, da je Razodetje skrivnost, ki je človeški razum ne more dojeti? To je razodeta skrivnost, odprta knjiga. Proučevanje Razodetja usmerja misli na Danijelova prerokovanja. Obe knjigi vsebujeta pomembna navodila, ki jih Bog daje svojim otrokom po dogodkih, ki se bodo zgodili na koncu zgodovine tega sveta.

Janezu so bili razodeti oddaljeni in vznemirljivi dogodki v življenju cerkve. V tej knjigi opisuje stanje nevarnosti, boja in končno osvoboditev Božjega ljudstva./341/ Zapisal je sklepno sporočilo, ki bo pospešilo dozorevanje pozemske žetve, bodisi kot snope za nebeško žitnico, bodisi kot butare za ogenj uničenja. Razodete so mu bile zelo pomembne stvari, zlasti za zadnjo cerkev, da bi spreobrnjeni od zmote k resnici lahko zvedeli, kakšne nevarnosti in boji jih čakajo. Nikomur ni treba ostati v temi glede tega, kar prihaja nad zemljo.

Zakaj potem to vsesplošno neznanje o tako pomembnem delu Svetega pisma? Odkod to vsesplošno odvračanje od proučevanja njegovega nauka? To je sad dobro premišljenega načrta kneza teme, da bi ljudem zakril to, kar odkriva njegove laži in slepila. Zaradi tega je Kristus, avtor Razodetja, ki je vnaprej videl boj, kakršen bo divjal proti proučevanju Razodetja, izgovoril blagoslov za vse, ki berejo, poslušajo in izpolnjujejo besede preroštva.


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Ellen G. White: Veliki boj med Kristusom in Satanom

19. poglavje: Luč v temi
Božje delo na svetu je v vseh časih kazalo v vsaki veliki reformaciji in verskem gibanju pozornost zbujajoče podobnosti. Bog z ljudmi vedno ravna po enakih načelih. Pomembna današnja gibanja so podobna tistim v preteklosti, a izkušnje cerkev iz preteklih časov ponujajo dragocene nauke našemu času.

Nobena svetopisemska resnica ni jasnejša kakor ta, da Bog s Svetim Duhom vodi na poseben način svoje služabnike po svetu v velikih gibanjih za opravljanje dela zveličanja. Ljudje so orodja v Božjih rokah, ki jih uporablja, da bi opravil načrte svoje dobrote in milosti. Vsakdo ima svojo nalogo; vsakemu je dana količina luči, kakršna ustreza potrebam njegovega časa in zadošča, da bi ga usposobila za opravljanje dela, ki mu ga je Bog zaupal. Toda noben človek, ne glede na to, koliko ga nebesa cenijo, nikoli ni popolnoma razumel vzvišenega načrta zveličanja, niti ni docela dojel Božjega namena samo za svoj čas. Ljudje ne razumejo popolnoma, kaj Bog hoče doseči z delom, ki jim ga je dal opraviti. Ne dojemajo popolnoma pomembnosti sporočila, ki ga oznanjajo v njegovem imenu.

"Moreš li Božjo globokost z umom doseči ali popolnosti Vsemogočnega do dna priti? Kajti moje misli niso vaše misli, tudi vaša pota niso moja pota, pravi Gospod./343/ Marveč kakor so nebesa višja od zemlje, tako so moja pota višja nego vaša pota in moje misli nego vaše misli. Spominjajte se početkov od večnosti, da sem jaz Bog mogočni in nobenega ni drugega, da sem Bog, in nihče ni meni enak, ki oznanjam od začetka konec in od starodavnosti, kar se še ni zgodilo; ki velim: moj sklep bo stal in storil bom vse, kar me veseli." (Job 11,7; Iz 55,8.9; 46,9.10.)

Celo preroki, ki so bili usposobljeni s posebno razsvetlitvijo Svetega Duha, niso popolnoma dojemali pomena zaupanega jim razodetja. Smisel objavljenih prerokovanj je postal jasen šele skozi čas, ko je Božje ljudstvo potrebovalo nauke, ki so jih vsebovala.

Peter piše o zveličanju, ki je bilo razodeto po evangeliju, in pravi: "O katerem zveličanju so preiskovali in ga izsledovali preroki, ki so prerokovali o milosti vam namenjeni, preiskujoč, za kateri in za kakšen čas je oznanjal Kristusov Duh, ki je bil v njih in je naprej pričal za Kristusova trpljenja in veliko jim sledečo slavo. Njim se je razodelo, da tistega niso podajali sebi, ampak vam." (1 Pet 1,10-12.)

Toda čeprav prerokom ni bilo dano ...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Toda čeprav prerokom ni bilo dano popolnoma razumeti stvari, ki so jim bile razodete, so si vendar resno prizadevali sprejeti vso luč, kolikor je Bog imel za dobro, da jim jo je dal. Marljivo so preiskovali in izsledovali, za kakšen čas je oznanjal Kristusov Duh, ki je bil v njih. Kakšen nauk za Božje ljudstvo v krščanskem času, za katerega korist so podana ta prerokovanja njihovim služabnikom! "Njim se je razodelo, da tistega niso podajali sebi, ampak vam." Poglejte si te svete Božje može, ki so marljivo preiskovali in raziskovali razodetja, ki so jim bila dana za še nerojene rodove. Primerjajte njihovo sveto gorečnost z brezbrižno ravnodušnostjo, s kakršno so ljubljenci poznejših časov ravnali s tem nebeškim darom. Kakšna graja je poslana njim, ki ljubijo svet in mu popuščajo, ki so zadovoljni z izjavami, da prerokovanj ni mogoče razumeti!

Čeprav omejen človeški razum ni sposoben prodreti/344/ v misel Večnega ali popolnoma dojeti njegovih namenov, ljudje vendar ne morejo tako dobro dojeti nebeških sporočil predvsem zaradi raznih svojih zmot in malomarnosti. Človeški duh, pa tudi duh Božjih služabnikov je pogosto zaslepljen s človeškimi mnenji, izročili in lažnimi nauki, tako da lahko samo delno dojame vzvišene stvari, ki jih razodeva v svoji besedi. Tako je bilo tudi s Kristusovimi učenci celo tisti čas, ko je bil Zveličar osebno z njimi. Njihova dojemanja so bila prepojena z judovskimi pojmi o Mesiju kot svetovnem kralju, ki bo Izraela povišal na prestol svetovnega kraljestva, in niso mogli dojeti pomena njegovih besed, s katerimi je napovedal svoje muke in smrt.

Sam Kristus jih je poslal v svet s sporočilom: "Čas je dopolnjen in Božje kraljestvo se je približalo. Spokorite se in verujte v evangelij!"(Mar 1, 15.) To sporočilo je utemeljeno na Dan 9. Tam je angel razložil, da 62 tednov seže do Maziljenca, Vojvode, učenci pa so z velikim upom in veselim pričakovanjem gledali na vzpostavljanje Mesijevega kraljestva v Jeruzalemu, ki bo vladalo nad vsem svetom.

Oznanjali so sporočilo, ki jim ga je Kristus zaupal, čeprav so napačno dojeli njegov smisel. Medtem ko se je njihovo sporočilo temeljilo na prerokovanju Dan 9,25., niso videli v naslednji vrsti istega poglavja, da bo Maziljenec iztrebljen. Že od samega rojstva je njihovo srce hrepenelo po slavi pozemskega kraljestva, v katero so upali, in to je skalilo njihovo razumevanje podrobnosti prerokovanja in Kristusovih besed.

Opravljali so svojo dolžnost s pošiljanjem vabila milosti judovskemu narodu, potem pa so prav tedaj, ko so pričakovali, da bo njihov Gospod zasedel Davidov prestol, videli, da so ga prijeli kot hudodelca, šibali, zasmehovali, obsodili in pribili na golgotski križ./345/ Kakšen obup in duševno trpljenje je mučilo učence tiste dni, ko je njihov Gospod ležal v grobu!

Kristus je prišel v natančno.....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Kristus je prišel v natančno določenem času in tako, kakor je napovedano v prerokovanju. Svetopisemsko pričevanje se je izpolnilo v vsaki podrobnosti njegove službe. Oznanjal je zveličanje, njegova beseda pa je bila mogočna. Njegovi poslušalci so bili prepričani v svojem srcu, da je iz nebes. Božja beseda in Duh sta potrdila božansko poslanstvo Božjega Sina.

Učenci so bili še vedno vdani svojemu ljubljenemu Učitelju. Njihovo srce pa sta vendar težila negotovost in dvom. V duševnem strahu se niso spomnili Kristusovih besed, ki so kazale na njegove muke in smrt. Ali bi bili na takšen način pahnjeni v bolečino in razočaranje, ko bi bil Jezus iz Nazareta pravi Mesija? To je bilo vprašanje, ki je mučilo njihove duše, medtem ko je Zveličar ležal v grobu v brezupnih urah tiste sobote, ko je posegel med smrt in vstajenje.

Čeprav je najbolj temna noč žalosti obvila te Jezusove sledilce, niso bili zapuščeni. Prerok je rekel: "Ako sedim v temi, Gospod mi je luč. ... Privede me ven na luč, gledal bom njegovo pravičnost. Noč ti je svetla kakor dan, temina ti je kakor luč." (Miha 7,8.9; Ps 139,12.) Bog je rekel: "V temi vzhaja luč poštenim. Popeljem slepce po potu, ki ga ne poznajo, po stezah, ki so jim tuje, jim dam hoditi; temo pred njimi naredim v svetlobo in hribast kraj v ravan. Te reči storim in jih ne opustim." (Ps 112,4; Iz 42, 16.)

Sporočilo, ki so ga učenci razglasili v Gospodovem imenu, je bilo v vsakem pogledu natančno, a dogodki, na katere je opozarjalo, so se prav tedaj dogajali. "Čas je dopolnjen in približalo se je Božje kraljestvo,"/346/ se je glasilo njihovo sporočilo. Ko je minil čas - 69 tednov iz Dan 9 - ki je trajal vse do Mesija - Maziljenca - je bil Kristus pomaziljen s Svetim Duhom ob svojem krstu, ko ga je Janez krstil v Jordanu. A nebeško kraljestvo, ki so ga oznanjali, da se je približalo, je bilo vzpostavljeno ob Kristusovi smrti. To kraljestvo ni bilo pozemsko cesarstvo, kakor so bili naučeni verovati. To ni bilo niti prihodnje neminljivo kraljestvo, katero bo vzpostavljeno, ko bo "kraljestvo in gospostvo in velikost kraljestev pod vsem nebom dana ljudstvu svetnikov Najvišjega"; tisto večno kraljestvo, v katerem mu bodo služila ter ga poslušala vsa gospostva. (Dan 7,27.) V svetopisemskem jeziku se uporablja izraz Božje kraljestvo za označitev kakor kraljestva milosti tako tudi kraljestva slave. Kraljestvo milosti je opisano v Pavlovem listu Hebrejcem. Pisec nas najprej opozarja na Kristusa, na usmiljenega Posrednika, ki lahko sočustvuje z našimi slabostmi, potem pa nadaljuje: "Bližajmo se torej s srčno zaupnostjo prestolu milosti, da dobimo usmiljenje in najdemo milost za pravočasno pomoč." (Heb 4,15.16.) Prestol milosti predstavlja kraljestvo milosti, kajti obstoj prestola predstavlja obstoj kraljestva. Kristus je v svojih mnogih prilikah uporabil izraz nebeško kraljestvo, da bi opisal delo Božje milosti v človeških srcih.

Prestol slave predstavlja kraljestvo slave, a na to kraljestvo se nanašajo Zveličarjeve besede: "Kadar pa pride Sin človekov v svoji slavi in vsi angeli z njim, tedaj bo sedel na prestol svoje slave. In pred njim se zbero vsi narodi." (Mat 25,31.32.) To kraljestvo je še prihodnost. Vzpostavljeno bo šele ob drugem Kristusovem prihodu.

Kraljestvo milosti je bilo....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Kraljestvo milosti je bilo ustanovljeno takoj po človekovem padu v greh, ko je bil narejen načrt za odrešitev grešnega človeštva. Od tedaj je obstajalo samo v Božjem načrtu in obljubi, ljudje pa so lahko z vero postali Božji državljani. Vzpostavljeno pa je bilo pravzaprav ob Kristusovi smrti./347/ Kajti celo tedaj, ko je Zveličar že začel svoje pozemsko poslanstvo, bi se mogel utrujen zaradi trme in nehvaležnosti ljudi odločiti, da bo odstopil od svoje daritve na Golgoti. V Getsemaniju se je v njegovi roki tresel kelih muk. Celo tedaj bi si lahko obrisal krvavi znoj s čela in pustil grešni rod, naj propade zaradi svojih grehov. Ko bi bil to naredil, za padlega človeka ne bi bilo odrešitve. Toda ko je Zveličar umiral in je v svojem zadnjem vzdihu vzkliknil: "Dopolnjeno je!" je bila zagotovljena izpolnitev načrta zveličanja. Obljuba zveličanja, ki je bila dana grešnemu paru v raju, je bila potrjena. Tedaj je bilo vzpostavljeno kraljestvo milosti, ki je bilo prej vsebovano v Božji obljubi.

Tako je bila Kristusova smrt - ravno ta dogodek, ki so ga učenci imeli za popoln propad svojih upov - uporabljena za to, da za večno zagotovi izpolnitev tega upanja. Medtem ko jim je Kristusova smrt prinesla strašno razočaranje, jim je pravzaprav bila vrhunski dokaz, da so verovali prav. Dogodek, ki jih je napolnil z žalostjo in obupom, je vsakemu Adamovemu otroku odprl vrata upanja, in od njega je bilo odvisno prihodnje življenje in večna blaženost vseh, ki so zaupali Bogu v vseh časih.

Celo v tem razočaranju učencev zaradi neizpolnjenih pričakovanj so se izpolnile namere neizmerne Božje milosti. Čeprav so bila njihova srca osvojena z božansko milostjo in mogočnim naukom njega, za kogar je rečeno, da "nikoli noben človek ni govoril kakor ta", je bilo vendar čisto zlato njihove ljubezni do Jezusa pomešano z nevredno žlindro posvetne ošabnosti in sebičnega častiljublja. V zgornji izbi, ki je bila pripravljena za obedovanje velikonočnega jagnjeta, v tistem slovesnem času, ko je bil Učitelj že v senci Getsemanija, se je vnel prepir med njimi, "kdo izmed njih velja za največjega". (Luk 22,24.) Pred njihovimi očmi je neprestano stala vizija prestola, krone in slave, neposredno pred njim pa so bili zasmehovanje in duševni strah Getsemanija, sodna palača in golgotski križ. Ošabnost njihovega srca in žeja po svetovni slavi/348/ sta bili to, kar jih je napeljalo, da so se trmasto držali lažnih naukov svojega časa in zanemarili Zveličarjeve besede, ki so kazale pravo naravo njegovega kraljestva in opozarjale na njegovo duševno trpljenje in smrt. Toda te zmote so povzročile hudo, vendar potrebno preizkušnjo, ki je bila dovoljena za njihovo poboljšanje. Čeprav so učenci napačno razumeli smisel svojega sporočila in niso videli uresničitve svojih pričakovanj, so vendar oznanili opomin, ki jim ga je zaupal Bog. Gospod pa je nagradil njihovo vero in cenil njihovo poslušnost. Zaupano jim je bilo delo, da so med vsemi narodi širili slavno blagovest o od mrtvih obujenem Gospodu. Da bi bili pripravljeni za to delo, jih je morala doleteti tako grenka izkušnja.

Jezus je po svojem vstajenju šel s...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Jezus je po svojem vstajenju šel s svojima učencema v Emavs in začel od Mojzesa in vseh prerokov in jima razložil, "kar je v vseh pismih pisano o njem." (Luk 24,27.) Srce učencev je bilo vznemirjeno. Vera se je razgorela. Bila sta prerojena za živo upanje še prej, preden jima je Jezus omogočil, da bi ga spoznala. Hotel jima je razsvetliti razum in utrditi njuno vero v najbolj zanesljivo preroško besedo. Želel je, da bi resnica pognala močnejše korenine v njunem srcu, ne samo zato, ker je bila podprta z njegovim osebnim pričevanjem, ampak tudi zaradi zanesljivega dokaza, ki je tičal kakor v simbolih in sencah obredne postave tako tudi v prerokovanjih Starega zakona. Kristusovim sledilcem je bilo potrebno, da so imeli razumno vero, pa ne samo zaradi njih samih, ampak tudi zato, da bi lahko svetu oznanili spoznanje o Kristusu. Za prvi korak v oznanjanju tega spoznanja pa je Jezus učence opozoril na Mojzesa in preroke. To je pričevanje, ki ga je od mrtvih obujeni Zveličar podal o vrednosti in pomembnosti knjig Starega zakona.

Kakšna sprememba je nastala v srcu učencev, ko so znova zagledali ljubi obraz svojega/349/ Učitelja! (Luk 24,32.) V popolnejšem in celotnejšem smislu kakor kdaj prej so našli njega, o komer je pisano v Mojzesovi postavi in prerokih. Negotovost, strah in obup so odstopili prostor popolnemu zaupanju in nezasenčeni veri. Nikakršen čudež ni, da so bili po njegovem vstajenju vsak dan v cerkvi ter poveličevali in hvalili Boga. Ljudstvo, ki je vedelo samo za Zveličarjevo sramotno smrt, je pričakovalo, da bo v njihovem pogledu videlo izraz žalosti, zmedenosti in poraza; toda namesto tega so videli samo veselje in zmago. Kakšno pripravo so dobili ti učenci za delo, ki jih je čakalo! Preživeli so najhujšo skušnjavo, kakršna jih je sploh kdaj lahko doletela, in videli, kako se je Božja beseda slavno izpolnila, ko je bilo po človeškem mnenju vse izgubljeno. Kaj bi sedaj še lahko omajalo njihovo vero ali jim zmanjšalo vročo ljubezen? V najhujših urah so imeli močno tolažbo, upanje, ki je bilo "kakor sidro duše, ki je zanesljivo in trdno". (Heb 6,18.19.) Bili so priče Božje modrosti in moči, vedoč, da jih "ne smrt ne življenje ne angeli ne poglavarstva ne moči ne sedanjost ne prihodnost ne višina ne globočina ne kakršna koli druga stvar ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni, ki je v Kristusu Jezusu, našem Gospodu". Rekli so: "Ali v vsem tem slavno premagujemo v tistem, ki nas je ljubil. Gospodova beseda pa ostane vekomaj. Kdo je, ki jih bo obsodil? Kristus Jezus je, ki je umrl, pa je tudi vstal, ki je na desnici Boga, ki tudi prosi za nas." (Rim 8,38.39.37; 1 Pet 1,25; Rim 8,34.)

Gospod je rekel: "Ne bo osramočeno moje ljudstvo.........


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Gospod je rekel: "Ne bo osramočeno moje ljudstvo vekomaj. Jok se pač zvečer naseli, a zjutraj so veseli spevi." (Joel 2,26; Ps 30,5.) Ko so učenci srečali Zveličarja na dan njegovega vstajenja in ko je srce gorelo v njih ob poslušanju besede; ko so videli njegovo glavo, roke in noge, ki so bile ranjene zanje; ko jih je Jezus pred svojim vnebohodom vodil proti Betaniji,/350/ povzdignil roko v blagoslov in jim ukazal: "Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarjenju!" ter dodal: "In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta;" (Mar 16,15; Mat 28,20.) ko je na binkošti prišel obljubljeni Tolažnik in jim je bila podarjena moč z višave in je ljudi prepojila zavest o navzočnosti njihovega Gospoda, ki je odšel v nebesa - ali bi po vsem tem mogli, četudi jih bo pot vodila skozi žrtev in mučeniško smrt, zamenjati službo evangelija njegove milosti in venec pravičnosti, ki naj bi ga dobili ob njegovem prihodu, za slavo pozemskega prestola, česar so se nadejali po svojem prejšnjem dojemanju? On, ki lahko vse naredi bolj obilo, kakor pa ga prosimo in mislimo, jim je dal z občestvom njegovih muk tudi občestvo njegovih radosti, da lahko mnoge sinove pripeljejo v slavo, kakor tudi neizrecno veselje in večno ter od vsega pretežno slavo, s katero po Pavlovih besedah naša sedanja kratka stiska ni vredna primerjave.

Izkušnja učencev, ki so med prvim Kristusovim prihodom oznanjali evangelij o kraljestvu, je podobna izkušnji njih, ki so oznanjali sporočilo o drugem prihodu. Kakor so učenci odšli v svet in oznanjali: "Čas je dopolnjen in Božje kraljestvo se je približalo," tako so Miller in njegovi sodelavci oznanjali, da se je izteklo najdaljše in zadnje v Svetem pismu omenjeno preroško obdobje, da je sedaj neposredno pred vrati sodba in da se bo kmalu začelo večno kraljestvo. Oznanjevanje učencev glede časa je bilo zasnovano na 70 tednih iz Dan 9. Miller in njegovi sodelavci so oznanjali konec 2300 dni iz Dan 8,14., med katere tudi spada 70 tednov. Oznanjevanje enega in drugega prerokovanja je bilo zasnovano na izpolnitvi teh dveh različnih delov istega dolgega preroškega obdobja.

Kakor prvi učenci, tako niti William Miller in njegovi tovariši niso popolnoma dojeli pomena sporočila, ki so ga oznanjali. Zmote, ki so bile dolgo ukoreninjene v cerkvi,/351/ so jim preprečevale doseči pravilno razlago pomembne preroške točke. Zato so tudi oznanjali sporočilo, ki jim ga je Bog zaupal, vendar so doživeli razočaranje, ker niso pravilno dojeli njegovega pomena.

V razlagi besedila iz Dan 8,14: "Do dva tisoč in tristo večerov in juter; potem bo svetišče očiščeno," je Miller, kakor smo že omenili, sprejel mnenje, ki je na splošno prevladovalo tisti čas, namreč, da je naša zemlja svetišče. Zato je verjel, da očiščenje svetišča pomeni očiščenje zemlje z ognjem ob Gospodovem prihodu. Ko je ugotovil, da je konec 2300 dni v prerokovanju natančno utrjeno, je sklepal, da je s tem tudi razodet čas drugega prihoda. Njegova zmota izvira iz tega, ker je sprejel splošno razprostranjeno mnenje o tem, kaj je svetišče.

V obredni službi, ki je bila podoba Kristusove....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

V obredni službi, ki je bila podoba Kristusove daritve in duhovništva, je bila sprava ali čiščenje svetišča zadnji obred, ki ga je veliki duhovnik opravljal po letnem redu svoje službe. Ta zadnji obred je bil zaključno dejanje sprave, odvzemanje in odstranjanje grehov iz Izraela. Bil je simbol zadnjega dejanja v službi našega velikega duhovnika v nebesih, odstranjanje ali brisanje grehov njegovega ljudstva, ki so bili zapisani v nebeških knjigah. Ta služba zajema delo preiskovanja, delo sojenja, ki se dogaja pred samim Kristusovim prihodom na nebeških oblakih z veliko močjo in slavo. Kajti ko se bo On prikazal, bo sleherni primer že odločen. Jezus pravi: "Pridem hitro in moje plačilo z menoj, da povrnem vsakemu, kakor je njegovo delo." (Raz 22,12.) Ta sodba, ki se dogaja pred samim prihodom, je oznanjena v prvem angelskem sporočilu iz Raz 14,7: "Bojte se Boga in dajte mu slavo, kajti prišla je ura njegove sodbe."

Oznanjevalci tega opomina so oznanjali pravo sporočilo o pravem času. Vendar kakor so prvi učenci na temelju prerokovanja iz Dan 9 oznanili: "Čas je dopolnjen in Božje kraljestvo se je približalo,"/352/ a kljub temu niso spoznali, da je v istem svetopisemskem besedilu napovedana tudi Mesijeva smrt, tako so tudi Miller in njegovi sodelavci oznanjali na Dan 8,14. in Raz 14,7. osnovano sporočilo, a niso spoznali, da so v Raz 14 navedena še druga sporočila, ki jih je treba oznaniti pred Gospodovim prihodom. Kakor so se učenci prevarali glede kraljestva, ki naj bi bilo vzpostavljeno na koncu 70 tednov, tako so se tudi adventisti prevarali glede dogodka, ki se je imel zgoditi na koncu 2300 let. V obeh primerih je šlo za sprejem ali bolje rečeno vdanost splošno sprejeti zmoti tistega časa, kar je zaslepilo smisel za resnico. Kakor prvič tako tudi drugič se je izpolnila Božja volja, saj se je oznanjalo sporočilo, ki ga je bilo treba oznaniti. A vendar so se kakor prvi tako tudi drugi razočarali zaradi svojega napačnega dojemanja tega sporočila.

Bog pa je vendar uresničil svoj dober namen, saj je na ta način dosegel, da je bil dan opomin o sodbi. Prišel je veliki dan, in ljudstvo je bilo po Božji previdnosti preizkušeno glede določenega časa, da bi se pokazalo, kaj je v njihovem srcu. Sporočilo je bilo določeno, da se cerkev preizkusi in očisti. Verniki so morali zvedeti, ali njihovo srce hrepeni po svetu ali po Kristusu v nebesih. Priznali so, da ljubijo Zveličarja, sedaj pa so morali tudi dokazati svojo ljubezen. Ali so bili pripravljeni, da bi se odpovedali svojim posvetnim upom in častiljubnim načrtom ter z veseljem pozdravili prihod svojega Gospoda? Sporočilo jim je moralo omogočiti, da bi spoznali svoje pravo duhovno stanje. Poslano je bilo v milosti, da bi jih zbudilo in spodbudilo k iskanju Gospoda s spokorjenjem in ponižnostjo.

In tako se je razočaranje vendar obrnilo v dobro, čeprav je bilo posledica njihovega napačnega dojemanja sporočila, ki so ga oznanjali. Moralo je preizkusiti srca njih, ki so trdili, da so sprejeli opomin. Mar bodo zaradi razočaranja tako hitro zapustili svojo izkušnjo in zavrgli svoje zaupanje v Božjo besedo?/353/ Ali pa si bodo z molitvijo in ponižnostjo prizadevali ugotoviti, v čem so storili napako, in dojeti pomen prerokovanja? Koliko jih je spodbujal samo strah, nezavedni nagon in trenutno vznemirjenje? Koliko jih je bilo neodločnih in nezvestih? Tisoči so rekli, da ljubijo Gospodov prihod. Ali bi se odpovedali veri, če bi se od njih zahtevalo pretrpeti sramoto, skušnjave in razočaranje? Ali bodo zavrgli resnice, ki so utemeljene na najjasnejših izjavah njegove besede, samo zato ker niso takoj mogli dojeti Božjega ravnanja z njimi?

Ta preizkušnja je morala....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Ta preizkušnja je morala pokazati trdnost njih, ki so bili z iskreno vero poslušni vsemu, kar so imeli za nauk Božje besede in Duha. Ta izkušnja jim je morala bolj kakor katera druga pokazati, kako nevarno je sprejeti teorije in razlage ljudi, namesto da bi se Sveto pismo postavilo za lastnega razlagalca. Težave in žalosti, ki so se pojavile kot posledica njihove zmote, bi morale vplivati na otroke vere, da bi se poboljšali. To bi jih moralo spodbuditi k bolj vestnemu proučevanju preroške besede in jih naučiti z večjo pozornostjo raziskovati temelje svoje vere ter zavreči vse, kar ni utemeljeno na svetopisemski resnici, pa naj bo to še toliko sprejeto širom po krščanskem svetu.

Vse, kar se je dojemanju teh vernikov v času preizkušnje zdelo nejasno kakor nekoč prvim učencem, je moralo biti pozneje razloženo. Ko bodo videli konec, ki jim ga bo dal Gospod, tedaj bodo zvedeli, da so se Božji nameni ljubezni do njih nespremenljivo izpolnjevali kljub težavam, ki so bile sad njihovih zmot. S svojo blagoslovljeno izkušnjo bodo zvedeli, da je Gospod usmiljen in poln sočutja in da so njegove poti milost in resnica njim, ki izpolnjujejo njegovo zavezo in njegovo pričevanje./354/


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Ellen G. White: Veliki boj med Kristusom in Satanom

20. Veliko versko prebujenje

Prerokovanje o prvem angelskem sporočilu iz Raz 14 je napovedalo veliko versko prebujenje kot sad oznanjevanja o skorajšnjem Kristusovem prihodu. Janez je videl "angela, letečega posredi neba, ki je imel večen evangelij, da ga oznani prebivalcem na zemlji in vsakemu narodu in rodu in jeziku in ljudstvu". Ta je z velikim glasom oznanjal sporočilo: "Bojte se Boga in dajte mu slavo, kajti prišla je ura njegove sodbe; in molite njega, ki je naredil nebo in zemljo in morje in studence voda." (Raz 14,6.7.)

Značilno je dejstvo, da je angelu zaupano razglašanje tega opomina. Božja modrost je hotela s čistostjo, slavo in močjo nebeškega glasnika prikazati vzvišeni značaj dela, ki ga je treba opraviti, ter moč in slavo, ki ga bo spremljala. Angelski let posredi neba, veliki glas, s katerim se sporočilo oznanja, in njegovo širjenje med vsemi prebivalci na zemlji - "vsakemu narodu in rodu in jeziku in ljudstvu" - kaže, kako hitro se bo širilo gibanje in kako razprostranjeno bo po svetu.

Samo sporočilo kaže na čas, ko bo nastalo to gibanje. Rečeno je, da je sporočilo del "večnega evangelija" in da oznanja začetek sodbe./355/ Sporočilo zveličanja se je oznanjalo v vseh časih, toda to sporočilo je del evangelija, ki se mora oznaniti samo v zadnjih dneh, saj je bilo lahko samo tedaj res, da je prišla ura sodbe. Prerokovanja podajajo dogodke, ki se vrstijo do začetka sodbe. To še posebej drži, kar se tiče knjige preroka Danijela. Toda Danijel je moral zapreti in zapečatiti do "časa konca" del svojega prerokovanja, ki se nanaša na zadnje dni. Šele tedaj, ko ta čas napoči, se bo lahko oznanilo sporočilo o sodbi, ki je zasnovano na izpolnitvi tega prerokovanja. V zadnjem času bodo namreč mnogi, kakor pravi prerok, "to preiskovali in spoznanje se pomnoži". (Dan 12,4.)

Apostol Pavel je opominjal cerkev, naj Kristusovega prihoda ne pričakuje v svojih dneh. "Naj vas nikakor nihče ne preslepi: kajti tega (Kristusovega) dneva ne bo, če prej ne pride odpad in se ne razodene človek greha, sin pogube." (2 Tes 2,3.) Šele po velikem odpadu in dolgem vladanju "človeka greha" lahko pričakujemo prihod našega Gospoda. Človek greha, ki se imenuje tudi skrivnost krivičnosti, sin pogube in krivičnik, pomeni papeštvo, ki je imelo nadoblast 1260 let, kakor je rečeno v prerokovanjih. Ta čas se je končal leta 1798. Kristusov prihod ni mogel biti pred tem časom. Pavlov opomin zajema celotno krščansko obdobje do leta 1798. Šele po tem letu se je moralo oznanjevati sporočilo o drugem Kristusovem prihodu.

Takšno sporočilo se nikoli ni oznanjalo v preteklosti. Videli smo že, da ga Pavel ni oznanjal. Opozarjal je svoje brate na Gospodov prihod v daljni prihodnosti. Niti reformatorji ga niso oznanjali. Martin Luter je pričakoval sodbo približno tristo let po svojem času. Toda od leta 1798 je Danijelova knjiga odpečatena, razumevanje prerokovanj se je povečalo in mnogi so oznanjali slovesno sporočilo o bližini sodbe./356/

Tudi adventno gibanje se je pojavilo...(www.adventisti.si)..


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Tudi adventno gibanje se je pojavilo hkrati v raznih krščanskih deželah, kakor se je nekoč sama velika reformacija v XVI. stoletju. V Evropi in Ameriki so ljudje vere in molitve začeli proučevati prerokovanja. S proučevanjem navdihnjenih poročil Božje besede pa so našli prepričljive dokaze, da se je približal konec vseh stvari. V raznih deželah so se pojavile posamezne skupine kristjanov, ki so se s proučevanjem Svetega pisma prepričale, da je Zveličarjev prihod blizu.

Leta 1821, torej tri leta potem, ko je Miller razjasnil prerokovanja, ki kažejo na čas sodbe, je začel dr. Joseph Wolff, misijonar vsega sveta, oznanjati skorajšnji Gospodov prihod. Wolff je bil rojen v nemški judovski družini. Njegov oče je bil rabin. Že v zgodnji mladosti se je prepričal o resnici krščanske vere. Bil je odločen in imel zelo močnega raziskovalnega duha, zato je v hiši svojih staršev, kjer so se vsak dan shajali pobožni Judje, z velikim zanimanjem poslušal pogovore, ki so jih imeli o upanjih in pričakovanjih svojega naroda, o slavi Mesijevega prihoda in o obnovitvi Izraela. Ko je nekega dne slišal, da omenjajo Jezusa iz Nazareta, je vprašal, kdo je to. Odgovorili so mu, da je bil zelo nadarjen Jud, toda judovsko sodišče ga je obsodilo na smrt, ker je trdil, da je Mesija. Deček je vprašal: "Zakaj je Jeruzalem razdejan in zakaj smo mi v sužnosti?" Oče mu je odvrnil: "Ah, ah! Zato ker so Judje pobijali preroke." Dečku je naenkrat preblisnila misel: "Morda je bil Jezus iz Nazareta prerok, Judje so ga ubili, čeprav je bil nedolžen."(1) To čustvo je bilo tako močno, da je pogosto stal pred vrati in poslušal pridigo, ker mu je bilo prepovedano stopiti v krščansko cerkev.

Ko je bil star šele sedem let, se je hvalil svojemu staremu sosedu kristjanu s prihodnjo Izraelovo slavo ob Mesijevem prihodu. Tedaj pa mu je starec vljudno odvrnil: "Dragi deček, povedal ti bom, kdo je pravi Mesija: to je Jezus/357/ iz Nazareta ... ki so ga tvoji predniki pribili na križ, kakor so v davni preteklosti ubijali preroke. Pojdi domov in preberi Izaija 53, pa se boš prepričal, da je Jezus Kristus Božji Sin."(2) Deček je bil takoj prepričan. Odšel je domov in prebral to poglavje, pri tem pa se je čudil, kako so se te vrste natančno uresničile na Jezusu iz Nazareta. Ali so kristjanove besede resnične? Deček je zaprosil očeta, naj mu razloži to prerokovanje, ta pa mu je odvrnil s tako temačnim molkom, da se nikoli več ni upal omenjati tega predmeta. Vendar pa je to le povečalo njegovo željo, da bi spoznal več o krščanski veri.

Spoznanje, ki ga je iskal, so pred ....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Spoznanje, ki ga je iskal, so pred njim v njegovem judovskem domu skrbno skrivali. Toda ko je imel šele enajst let, je zapustil očetovski dom in se podal v svet, da bi dosegel izobrazbo, si izbral vero in poklic. Za nekaj časa je našel streho pri sorodnikih, toda kmalu so ga odgnali kot odpadnika, in tako si je moral sam in brez sredstev utirati pot med tujci. Potoval je iz kraja v kraj, hkrati pa se marljivo učil in se vzdrževal s poučevanjem hebrejščine. Pod vplivom nekega katoliškega učitelja je sprejel rimsko vero in se odločil postati misijonar v lastnem narodu. V ta namen je po nekaj letih odšel dalje študirat v propagandno šolo v Rim. Tam je zaradi svoje navade, da neodvisno misli in odprto govori, dobil pripombo, da je krivoverec. Odkrito je napadal cerkvene zlorabe in zahteval nujno reformo. Čeprav je v začetku naletel na naklonjenost papeških dostojanstvenikov, je čez nekaj časa vendar moral oditi iz Rima. Pod cerkvenim nadzorom je hodil iz kraja v kraj, dokler ni postalo jasno, da ga nikoli ne bodo pripravili do pokornosti rimskemu jarmu. Končno so ga razglasili za nepoboljšljivega, in tedaj mu je bilo dano na voljo, da gre kamor hoče. Odšel je v Anglijo, sprejel protestantsko vero in stopil v anglikansko cerkev. Po dveh letih študiranja je začel svoje poslanstvo leta 1821.

Ker je Wolff sprejel vzvišeno resnico o prvem/358/ Kristusovem prihodu, ko je bil zaničevan "in preziran med možmi, mož bolečin in izkušen v trpljenju", je videl, da prerokovanja z enako jasnostjo opisujejo tudi njegov drugi prihod v moči in slavi. In medtem ko je svoje ljudstvo opozarjal na Jezusa iz Nazareta kot obljubljenega Mesijo in na njegov prvi prihod v ponižnosti kot daritev za greh ljudi, jih je obenem opozarjal tudi na njegov drugi prihod kot kralja in osvoboditelja.

Govoril je: "Jezus iz Nazareta, pravi Mesija, čigar roke in noge so bile prebodene, ki so ga vodili kakor jagnje v zakol in je bil znan kakor človek bolečin in izkušen v trpljenju ter je prvič prišel, ko sta se žezlo in vladarska palica odvzeli Judi, bo prišel drugič na nebeških oblakih ob trobenti nadangela,"(3) "in tisti dan se bodo njegove noge postavile na Oljsko goro. A oblast nad ustvarjenimi bitji, ki je bila nekoč izročena Adamu, pa jo je izgubil, (1 Mojz 1,26; 3,17.) bo izročena Jezusu. On bo kralj nad vso zemljo. Prenehalo bo tarnanje in vzdihovanje vseh ustvarjenih bitij, slišale pa se bodo pesmi slave in hvale. ... 'Kajti Sin človekov ima priti v slavi svojega Očeta s svojimi angeli' in 'mrtvi v Kristusu vstanejo najprej.' (Mat 16,27; 1 Tes 4,16; 1 Kor 15,23.) To je tisto, kar mi kristjani imenujemo prvo vstajenje. Tedaj bo tudi živalsko kraljestvo spremenilo svojo naravo (Iz 11,6-9.) in bo podložno Jezusu. (Ps 8) Vladal bo vesoljni mir."(4) "Gospod bo znova pogledal na zemljo in dejal: 'Glej, vse je zelo dobro!'"(5)

Wolff je veroval, da je Gospodov prihod blizu...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!