evo mam lih čas, pa bom mal napisala kar pač piše v tisti literaturi....
UVOD
Stoletja je prekomerna telesna teža oz. TT ljudi obsojala na fizično in psihično
bolečino, pešajoče zdravje in tudi družbeno izolacijo.
Prekomerna TT je tesno povezana z nekaterimi bolezenskimi stanji (kronične
bolečina v kolkih, kolenih, stopalih in hrbtu, sladkorna bolezen, hipertenzija,
bolezni srca, hiperlipidemija, hormonsko neravnovesje, žolčni kamni, apneja med
spanjem, neplodnost, večja pogostost nekaterih vrst raka in druge bolezni, ki
imajo velik vpliv na kakovost življenja.
Zaradi prekomerne debelosti se prav tako lahko pojavi neodobravanje in
nesprejemanje družbe in okolja, v katerem živimo. To je lahko neprijetno in
stresno, vodi pa lahko tudi do resnih psiholoških težav.
ZAKAJ BARIATRIČNA KIRURGIJA?
Ljudje, ki presegajo svojo normalno TT več kot za 45 kg, se tretirajo kot
bolezensko debeli. Bolezenska debelost je bolezen in kot tako stanje značilno
spremeni življenjska pričakovanja. Izračun BMI (BODY MASS INDEX):
BMI= TT (kg) / TV (m2).
Bolnikom z BMI > 40 kg / m2 se priporoča kirurško zdravljenje.
Obstaja več metod in možnosti kirurškega zdravljenja prekomerne debelosti.
Vsak bolnik mora biti obravnavam individualno. Zdravljenje oz. poseg se določi
glede na več kriterijev, katerim sledi ekipa strokovnjakov, ki se ukvarjajo s
prekomerno debelostjo. Predlog primerne metode je skupna odločitev zdravniške
ekipe, strokovnjakov za prekomerno debelost.
Sedaj tudi v Sloveniji obstaja nova možnost kirurškega zdravljenja za bolnike s
prekomerno TT. Ti so že poskušali z raznimi shujševalnimi metodami, vendar
neuspešno. Kirurškemu posegu sledi seveda primerna dieta in sprememba
prehranjevalnih navad. To je tudi edina metoda, ki je dokazano primerna za
dolgoročno izgubljanje prekomerne TT tudi pri ekstremno debelih bolnikih.
SAGB
Švedski prilagodljivi gastrični trak (SWEDISH ADJUSTABLE GASTRIC
BAND – SAGB) se uporablja vse od l. 1985. Danes se kirurški posegi, povezani s
SAGB, izvajajo preko »minimalnih odprtin« oz. z »minimalno invazivnim
laparoskopskim« pristopom.
Kirurški poseg se izvede z majhnimi rezi v trebušno steno, kamor se vstavijo
trokarji, ki omogočijo prehod operacijskih instrumentov v trebuh. Menjaje
vstavljamo štiri trokarje (5, 10, 12 in 18 mm), optiko (300), različne atravmatske
prijemalke (babcock, grasper), retraktor za jetra, preparirno monopolarno kljukico
ali ultracision škarjice (odvisno od situacije), goldfinger in laparoskopski
šivalnik. Kirurg vidi in nadzoruje operacijske instrumente in delo z njimi preko
TV zaslona s pomočjo kamere in optike, ki je ravno tako vstavljena v trebuh.
Načelo SAGB posega temelji na »vezanju kot s pasom« zgornjega dela želodca s
pritrditvijo traku okoli njega. Trak zoži in razdeli želodec na dva dela v obliki
peščene ure. Za postavitev SAGB ni potrebno rezanje, spenjanje ali
odstranjevanje kateregakoli dela želodca ali črevesja.
Postopek postavitve traku je na splošno kirurški poseg, ki najmanj poseže v
delovanje prebavnega trakta, s čemer se izognemo mnogim nezaželenim
stranskim učinkom. V redkih primerih je potreben ponoven kirurški poseg. Takrat
lahko trak odstranimo in obnovimo prvotno obliko in strukturo želodca. Pri
drugih kirurških posegih za zdravljenje prekomerne TT je ponovna vzpostavitev
prvotne anatomije želodca ali črevesja bodisi izjemno težka ali povsem
nemogoča.
SAGB prav tako omogoča preprosto prilagajanje po operativnem posegu. To
pomeni, da se lahko premer traku (zožitev želodca) po kirurškem posegu
uravnovesi v skladu z zahtevami, glede bolnikove optimalne TT in dobrega
počutja. To se naredi z vbrizgavanjem tekočine skozi komoro po cevčici v balon
traku. Komora je vstavljena v podkožje in pod rentgenskim nadzorom se s
posebno iglo brizgne tekočina v njo. Poseg oz. polnitev traku se izvede brez
analgetikov in anestezije.
Če bi bili v prihodnosti podvrženi kateremu drugemu kirurškemu posegu, bodisi
urgentnemu ali ne, gastrični trak ni kontraindikacija za kakršen koli drug poseg.
DELOVANJE SAGB
Trak povzroči hiter občutek sitosti. Po mali količini zaužite hrane ima bolnik zelo
hitro občutek polnega želodca. Hrana namreč zapolni zgornji, manjši del želodca.
Ta občutek povzroči raztezanje želodčne stene s hrano. Živčni končiči na steni
želodca pa možganom sporočajo, da je želodec poln. Občutek sitosti traja več ur,
šele nato je bolnik pripravljen za ponoven, majhen obrok hrane.
SAGB odvrne bolnike od prenajedanja in s tem se zmanjša vnos kalorij. S
pomočjo traku pojedo bolniki manj, ne čutijo lakote in postopoma zmanjšujejo
TT. Vse to posledično vodi tudi do izboljšanja kakovosti življenja in izboljšanja
zdravstvenega stanja.
SAGB je namreč pripomoček, ki pomaga pri izgubljanju prekomerne TT, on sam
pa ni naprava, ki bi zmanjševal TT.
STATISTIKA
Bolniki v povprečju izgubijo približno 30 % prvotne TT v prvem letu po
kirurškem posegu. Znanstvene študije so dokazale, da se 50 % izgube odvečne
TT ohranja celo po 10–15 letih.
Še bolj pomembno pa je, da so druge raziskave dokazale, da se 96 % določenih
zdravstvenih težav, povezanih z debelostjo (bolečine v hrbtu, apneja v spanju,
visok krvni tlak, sladkorna bolezen in depresija) izboljša, ali povsem izgine po
kirurškem posegu.
Ameriški nacionalni inštitut je zato zavzel stališče, da kirurški poseg za
zmanjšanje TT pomeni edino možnost zdravljenja, ki vodi v dolgoročno
zmanjšanje TT, v primeru, ko so bile druge metode neuspešne. Seveda pa
predstavlja ta kirurški poseg le korak, ki mu mora slediti korenita sprememba
bolnikovega prehranjevalnega in življenjskega sloga. Bolnik se mora zavedati, da
vsakršna izguba TT po kirurškem posegu ni takojšnja in da zahteva njegovo
dolgoročno sodelovanje in upoštevanje nasvetov zdravniške ekipe.
DIETA PO KIRURŠKEM POSEGU
Takoj po kirurškem posegu bolniki začnejo z dieto, ki jo predpiše kirurg in
dietetičarka. Bolniki prejmejo natančen dietni načrt s potrebnimi in nujnimi
nasveti kirurga s sodelovanjem dietetičarke.
Načeloma prve štiri tedne bolniki uživajo zgolj tekočo hrano (čiste juhe, čaj,
kava, negazirane, nesladkane pijače, sadni in zelenjavni sokovi, jogurti in
podobno). Vendar pa morajo omejiti količino tekočine, ki jo naenkrat zaužijejo,
uživati morajo manjše količine večkrat na dan in ne piti ali jesti večjih količin
naenkrat. Nadaljnja dva tedna lahko uživajo majhne porcije kašaste, pire hrane.
Nato bodo bolniki svojo dieto postopoma dopolnjevali z običajno hrano. Te
postopne spremembe prehrane so pomembne, da se telo lahko zaceli.
Ker med operacijo namestijo band na poseben del želodca, bi lahko prezgodnje
uživanje velikih količin hrane ali tekočine in uživanje hrane v trdi obliki povečalo
tveganje za dislokacijo (premik) banda iz njegovega položaja in/ali povečanje
novega, zgornjega želodčnega žepa. To ima lahko za posledico manjšo izgubo TT
in v nekaterih primerih zahteva ponoven kirurški poseg.
Bolniki bodo morda hrano težje jedli. Povečini bodo morali žvečiti dosti bolj
temeljito kot pred posegom. To je v glavnem odvisno od tega, kako stisnjena ali
ohlapna je odprtina med obema deloma želodca in je torej neposredno povezano s
tem, koliko teže nameravajo izgubiti. Zavedati se tudi morajo, da kljub
kirurškemu posegu ni hitre rešitve za izgubo TT in da lahko dejanska izguba TT
variira glede na bolnikovo zmožnost upoštevanja priporočil glede prehrane in
telesne vadbe. Zatorej ni mogoče podati zagotovila za uspeh za prav vsakega
posameznika.
ZAKLJUČEK
Večina bolnikov, ki trpijo zaradi debelosti, se večkrat trudijo izgubiti TT z
dietami, telesnimi vajami, psihoterapijo, hipnozo in celo s skupinskimi terapijami.
Na žalost so se rezultati pokazali samo za kratek čas in TT je narasla nazaj takoj,
ko so bolniki končali s terapijo ali s čim podobnim. Kirurški poseg je edina
učinkovita alternativa za zdravljenje bolezenske debelosti, ki predstavlja
dolgoročno odličen rezultat.
Jo lahko pa ti literaturu skeniram pa ti pošlem po mailu imam pa tudi posnetek operacije, če mogoče zanima tvojo mami ali pa tebe...
_________________
smiLe & tHe worLd wiLL smiLe witH you :)
http://www.mojalbum.com/romanalesjak