Gojimo jo kot lončnico in to skoraj izključno katero od sort vrste Gynura aurantiuaca, ki ima svoje ime zaradi barve malo pomembnih majhnih socvetij. Ta nekoliko spominjajo na še zaprt cvet kozje brade ali katere izmed drugih podobnih rožic iz družine košarnic. Rod ginur je doma v Aziji in vsaj tri tamkajšnje vrste so pogosto na jedilnikih kot dušena zelenjava ali kot špinača. Vrsta C. crepidioides je celo znana kot okinavska špinača. Sicer pa je to rastlinski rod grmov ali zelnatih trajnic, ki so bolj ali manj popenjave ali povešave rasti. Vrtnarji so odbrali nekaj sort, pri katerih so pomembni predvsem okrasni listi.
Nerodno je le to, da so rastline toplotno med bolj zahtevnimi in hočejo imeti vsaj kakšnih 16 stopinj Celzija. Ustreza jim rodovitna in odcedna mešanica prsti. S pinciranjem vršičkov dosežemo košato razraščanje, saj ogoleli poganjki niso mikavni. Poleti morajo biti ginure na polsenčnem oknu in uspevajo le ob rednem zalivanju z gnojilnimi zalivki. Takrat si jih lahko tudi sami razmnožimo z zelnatimi potaknjenci.
_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!