Šimpanzi so iz zavetišča za šimpanze v Sanaga-Yongu v Kamerunu. Lokalni prebivalci tam delajo kot oskrbniki šimpanzov, ki so ostali sirote, potem ko so njihove matere ubili lovci na divjad.
Fotografijo je posnela delavka zavetišča, 30-letna Monica Szczupider, ki je šimpanzinjo Dorothy dobro poznala in povedala, da je bila pomembna članica 25 članske skupine šimpanzov v zavetišču. "Šimpanzi nikoli ne molčijo, so kričeča, glasna bitja, z razmeroma kratko zmožnostjo koncentracije. A ko je Dorothy poginila, niso umaknili pogleda z nje in so molče žalovali za njo.“
![](http://www.shrani.si/f/3x/c9/2dN6Jfhh/opice.jpg)
Nekateri znanstveniki so že davno zavrnili teorijo tistih, ki čustva živali razlagajo preveč antropomorfno, preveč podobno človeškemu. Spet drugi trdijo, da bi čustva živali morali razlagati antropomorfno.
Dr. Marc Bekoff z Univerze v Coloradu, ki je že opazoval žalovanje srak in slonov, je za britanski časnik Daily Telegraph pojasnil: "Ljudje in živali imajo mnoge skupne poteze obnašanja, tudi čustvene, to je nadgradnja Darwinove potrjene teorije o razvojni kontinuiteti, da so razlike med vrstami le v stopnji in ne v vrsti. Človekov nagon, da svoja čustva išče tudi pri živalih, se lahko dejansko izkaže za točnega.“
_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.