Kostanj je okusna poslastica, bodisi pečen ali kuhan v juhah ali drugih receptih ima veliko hranilno vrednost.
Kostanj ima za razliko od drugih oreščkov in semen relativno malo kalorij. Vsebuje manj maščob, bogat pa je z minerali, vitamini in fito hranili, ki so koristni za zdravje. Kostanj ima podobno hranilno vrednost kot rjavi riž. Vsebuje vitamine A, B1, B2, B3, B5, B6, B12, C in E, pa tudi folno kislino, kalcij, železo, kalij, fosfor in cink.
Kostanj je dober vir vlaknin, zagotovi jih tri grame na sto gramov kostanja, in ima višjo vrednost kot orehi, 2,1 grama na sto gramov, in pistacije, 1,9 grama na sto gramov, vendar približno polovico manj kot lešniki. Vlaknine v hrani znižajo glikemični indeks hrane, zato zaradi njih krvni sladkor počasi narašča. Prehrana z vlakninami zmanjšuje raven holesterola v krvi.
Znižuje tudi krvni tlak. V kostanju je veliko kalija in malo natrija. Visok krvni pritisk je nevaren za srčno kap in dieta z veliko kalija in malo natrija lahko preprečuje nastanek visokega tlaka.
Kostanj je bogat z mnogo pomembnimi vitamini B. Sto gramov kostanja zagotovi 11 odstotkov niacina, 29 odstoktov piridoksina (vitamin B-6), sto odstotkov tiamina in 12 odstotkov riboflavina. Vitamini iz skupine B so ključni za ohranjanje lepe kože, las in nohtov, hkrati pa pomagajo preprečevati razdražljivost ter izboljšujejo spomin in koncentracijo.
Kostanj vsebuje visoke vrednosti esencialnih maščobnih kislin, vključno z linolno kislino, ki je koristna za zdravje srca in ožilja ter ustrezen nevrološki razvoj pri dojenčkih.
Kostanj se od drugih oreščkov in semen razlikuje tudi v tem, da je dober vir vitamina C. Sto gramov kostanja ima kar 43 miligramov vitamina C, kar pokrije neverjetnih 72 odstotkov dnevnih potreb odraslega človeka po vitaminu C. Vitamin sicer igra ključno vlogo pri gradnji zob in kosti, hkrati je močan antioksidant, ki ščiti pred staranjem kože.
Kostanjevo listje se v zdravilstvu uporablja predvsem za zdravljenje dihalnih in želodčnih bolezni. Posušeno vam bo v obliki poparkov in obkladkov pomagalo blažiti znake bronhitisa, umirjalo pa naj bi tudi napade oslovskega kašlja.
Ne smete pozabiti tudi na zdravilnost in blagodejnost kostanjevega medu, ki ga čebelarji točijo že v zgodnjem poletju. Če trpite zaradi vnetij na dihalih, bolečin v grlu in drugih težav v dihalnem predelu, si privoščite kostanjev med. S svojim malce ostrejšim okusom bo uspešno sodeloval pri lajšanju teh zdravstvenih težav.
Kostanjev med pomaga tudi proti stresu, depresiji in agresivnemu razpoloženju ter olajša delo jetrom pri razstrupljanju telesa.
(siol)
_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.
