Izjemna zelenocvetnost
Telohi bodo kmalu začeli kazati svoje cvetove in med našim domačim rastlinjem na apnenčni podlagi je najbolj znan črni teloh z belimi cvetovi. Dve drugi sorodni vrsti pa sta med našo floro manj opazni, vendar je vsaka po svoje zanimiva. Zato imata lahko svoje mesto tudi v vrtni senci. Podobnost med njima bi mogli strniti v kontrastni trditvi o zelenem cvetju in rdečem listju. Navajeni smo na zelene iglice in liste in celo klorofilu navadno rečemo kar listno zelenilo. Za cvetje pa tako ali tako menimo, da mora s svojo barvitostjo privabljati opraševalce, zato naj zelena barva ne bi bila posebno privlačna. Stvar pa vendarle ni tako preprosta in trditev sploh ne velja vedno. Med telohi sta pri nas vsaj dve vrsti, ki se ponašata z bolj ali manj zelenim cvetjem. Prvi je dišeči teloh (Helleborus odorus), ki ima kot belocvetni vrstnik velike cvetove, vendar so rumenkasto zeleni in tudi rahlo dišijo. Če so pri črnem telohu listi praktično zimzeleni, pri njegovem dišečem bratrancu med zimo odmrejo. Obe vrsti se med seboj že v naravi rada križata, zato je med potomci pisana mešanica različkov tako glede cvetne barve kot glede oblike in prezimnosti listov.
Naslednja vrsta je hostni teloh (H. dumetorum), ki ima od vseh "zelenocvetnih" telohov najmanjše cvetje. Nekako s pridržkom bi ga uvrščali med cvetne lepotce, a v družbi podobnih manj žlahtnih trajnic je kar uporaben. Posebno tisti različki, ki imajo precej intenzivno rdečkasto obarvane odganjajoče liste, so pomladi zanimivi. Prilistki cvetnih stebel imajo preprosto zeleno barvo, jalovi listi za vegetacijsko rabo so sprva rdeči, pozneje pa tudi ozelenijo. Za vrtičkarsko zbirko "rdečelistnih" telohov se je torej treba odpraviti z lopato in vrečko že zgodaj spomladi. Telohi sicer prenašajo pomladne presaditve, optimalno obdobje za to opravilo pa je ob koncu poletja, preden se začnejo jeseni nove koreninske aktivnosti. Hostni teloh se pojavlja na gozdnih obrobjih in občasno na vlažnih travnikih, pogosto kar v gostih sestojih. Vedno raste le tam, kjer je v tleh prisoten apnenec, zato na prvotninski osnovi (pri nas na Pohorju) ne najdemo ne tega in ne katerega drugega teloha. Pašna živina se telohom zaradi strupenosti izogiba in tudi v suhi krmi listje nima nobene vrednosti.
Mladostna obarvanost
_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
