Brezbožni prejmejo plačilo na zemlji. (Preg 11,31.) "Kajti glej, dan prihaja, ki gori kakor peč, in vsi prevzetniki in vsi, ki delajo brezbožno, bodo strnišče; in dan, ki prihaja, jih sežge, pravi Gospod nad vojskami, da jim ne ostavi ne korenine ne mladike." (Mal 4,1.) Nekateri so uničeni v trenutku, drugi bodo trpeli nekaj dni. Vsakdo je kaznovan "po svojih delih". Priznani grehi pravičnih so bili preneseni na Satana, zato on ne bo trpel samo za svoj upor, temveč tudi za grehe, v katere je bil zapeljal Božje ljudstvo. Njegova kazen bo večja od vseh drugih, ki jih je prevaral. Ko bodo uničene vse žrtve njegovih prevar, bo moral še dalje živeti in trpeti. Slednjič bodo v uničujočem ognju uničeni vsi brezbožni, korenina in mladike - Satan kot korenina, njegovi pristaši kot mladike. Opravljena je popolnoma zakonita kazen; zadoščeno je zahtevam pravičnosti; nebesa in zemlja gledajo vse to in priznavajo Jahvejevo pravičnost.

Satanovo uničevalno delo je končano za vekomaj. Šest tisoč let je izvrševal svojo voljo in napolnjeval zemljo z gorjem ter povzročal žalost vesolju. Vse stvarstvo je vzdihovalo in se mučilo. Sedaj pa so Božja stvarstva za vselej prosta njegove navzočnosti in skušnjav. "Pokojna, mirna je zdaj vsa zemlja; nastalo je glasno petje." (Iz 14,7.) Vzklik slave in zmage prihaja od vsega zvestega vesolja. Glas velike množice, glas mnogih voda in glas silnega grmenja se sliši, da pravi: "Aleluja! Ker zakraljeval je Gospod, naš Bog, Vsegamogočni!" (Raz 19,6.)

Medtem ko je zemlja zavita v uničevalni ogenj, pravični varni prebivajo v svetem mestu. Druga smrt nima moči nad njimi, ki so vstali v prvem vstajenju. Bog, ki je za brezbožne požirajoč ogenj, je hkrati sonce in ščit za svoje ljudstvo. (Raz 20,6; Ps 84,11.)/673/

"In videl sem novo nebo in novo zemljo; kajti prvo nebo in prva zemlja sta bila prešla, in morja ni več." (Raz 21,1.) Ogenj, ki je požrl brezbožne, je očistil zemljo. Odstranjena je vsaka sled prekletstva. Nikakršen večni pekel ne bo odkupljenih spominjal na strašne posledice greha.

Ostal bo samo en spomin. Naš Odrešenik bo za vselej nosil na sebi znamenja križanja. Na glavi, prsih, nogah in rokah bodo vidne samo brazgotine krutosti, ki jih je naredil greh. Prerok gleda Kristusovo slavo in pravi: "Žarki se mu iskre iz rok, in ondi je skrita njegova moč." (Hab 3,4.) Iz njih je tekla kri, ki je spravila ljudi z Bogom, v njih je Zveličarjeva slava, tam je "skrita njegova moč". Ker je "premogočen za rešenje" z odrešeniško daritvijo, je zmožen uporabiti pravičnost nad temi, ki so prezirali Božjo milost. Znamenja njegovega ponižanja so njegova najvišja čast, a brazgotine z Golgote bodo vso večnost kazale njegovo slavo in pričale za njegovo moč.

"In ti, stolp črede, hrib sionske hčere, ....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

"In ti, stolp črede, hrib sionske hčere, do tebe dospe in k tebi pride prejšnje gospostvo, kraljestvo jeruzalemske hčere." (Miha 4,8.) Prišel je čas, po katerem so ljudje hrepeneli od tistega dne, ko je bil z ognjenim mečem izgnan iz raja prvi par - čas "odrešitve Božje lastnine". (Ef 1,14.) Vsa zemlja, ki je bila nekoč dana človeku za kraljestvo, pa mu jo je Satan odvzel s prevaro in jo tako dolgo držal v svoji oblasti, je sedaj po velikem načrtu zveličanja vrnjena pravemu gospodarju. Vrnjeno je vse, kar je bilo nekoč izgubljeno zaradi greha. "Kajti tako pravi Gospod ... obrazovatelj zemlje in njen stvaritelj; On jo je utrdil, ni je ustvaril puste, ampak upodobil jo je v prebivanje." (Iz 45,18.) Ko je Bog tako pripravil zemljo, da bo prebivališče odrešenih, se je izpolnil njegov prvotni namen, ki ga je imel z njo. "Pravični podedujejo deželo in prebivali bodo večno v njej." (Ps 37, 29.)

Mnogi se boje, da bi bila prihodnja dediščina videti preveč materialna,/674/ zato simbolično tolmačijo prav tiste resnice, ki nas spodbujajo, da gledamo nanjo kot na naš dom. Kristus je zagotovil učencem, da jim odhaja pripravit prebivališča v Očetovi hiši. Kdor sprejme nauke Božje besede, ne bo popolni nevednež glede nebeškega bivališča. Pa še "česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v srce človeku ni prišlo, to je pripravil Bog tem, kateri ga ljubijo". (1 Kor 2,9.) Človeški jezik ne ustreza za opisovanje nagrade pravičnih. Znana bo samo njim, ki jo bodo videli. Noben omejen um ne more dojeti slave Božjega raja.

V Svetem pismu se dediščina svetih imenuje domovina. (Heb 11,14-16.) Tam bo nebeški Pastir vodil svojo čredo k studencem žive vode. Drevo življenja rodi vsak mesec svoj sad, katerega listje je v ozdravljenje narodom. Tam so večni izviri čisti kakor kristal, ob njih raste drevje, ki meče senco na steze, pripravljene za Gospodove odrešence. Tam so tudi prostrane ravnine, ki postopoma prehajajo v prelepe griče; Božje gore ponosno dvigajo svoje visoke vrhove. In na teh mirnih poljanah ob živih izvirih bo našlo svoje domove Božje ljudstvo, ki je bilo dolgo romar in tujec.

"In moje ljudstvo bo prebivalo v domovju miru in v varnih prebivališčih in v krajih za pokoj mirnih. Več ne bo slišati o silovitosti v tvoji deželi, o pustošenju in podiranju po tvojih pokrajinah; temveč imenovala boš svoje obzidje Zveličanje in svoja vrata Hvalo. In zidali bodo hiše ter v njih prebivali, in sadili vinograde in jedli njih sad. Ne bodo zidali, kdo drug pa prebival, ne bodo sadili, kdo drug pa užival ... in delo svojih rok bodo dolgo uživali moji izvoljenci." (Iz 32,18; 60,18; 65,21.22.)

"Veselila se bosta puščava in samotni kraj, radovala se bo pustinja in cvetela kakor roža. Namesto grmovja zrastejo ciprese, namesto koprive vstane mirta. In prebival bo volk z jagnjetom/675/ in leopard bo ležal pri kozliču ... in majhen deček vodnik med njimi. Nič zlega ne bodo storili, nič pogubnega naredili po vsej gori moje svetosti, pravi Gospod." (Iz 35,1; 55,13; 11,6.9.)

V nebeškem ozračju ne bo obstajala bolečina....





_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

V nebeškem ozračju ne bo obstajala bolečina. Tam ne bo solz, pogrebnih sprevodov, niti sledu žalosti. "In smrti ne bo več, ne žalovanja, ne vpitja ... kajti prvo je prešlo. In noben prebivalec ne poreče: Bolan sem! Ljudstvu, ki v njem prebiva, bo odpuščena krivica." (Raz 21,4; Iz 33,24.)

Tam je novi Jeruzalem, prestolnica poveličane nove zemlje, "prekrasen venec v Gospodovi roki in kraljevo naglavje v roki svojega Boga. In njegova svetloba je enaka predragemu kamnu, kakor kamnu jaspisu, čistemu kakor kristal. In narodi bodo hodili po njegovi svetlobi, in kralji zemlje nosijo svojo slavo vanje." Gospod je rekel: "In radoval se bom nad Jeruzalemom in veselil se svojega ljudstva. Glej Božji šotor z ljudmi, in prebival bo z njimi; in oni bodo njegova ljudstva, in Bog sam bo med njimi, njih Bog." (Iz 62,3; Raz 21,11.24; Iz 65,19; Raz 21,3.)



V Božjem mestu ne bo noči. Nihče ne bo potreboval ali si želel počitka. Nihče se ne bo utrudil, ko bo izvrševal Božjo voljo in daroval hvalo njegovemu imenu. Vedno bomo čutili jutranjo svežino in dozdevalo se nam bo, da ne bo nikoli minila. "In ni jim potreba svetilnice in sončne luči, ker jim bo svetil Gospod, Bog." (Raz 22,5.) Sončno luč bo nadomestila svetloba, ki ne bo slepila, vendar bo neprimerljivo svetlejša od današnjega opoldanskega sonca. Božja in Jagnjetova slava bo napolnjevala sveto mesto z nezasenčljivo svetlobo. Odrešeni bodo hodili v slavi svetlobe večnega dne.

"A svetišča nisem videl v njem, kajti Gospod, Bog, Vsegamogočni, je njegovo svetišče in Jagnje." (Raz 21,22.) Božje ljudstvo ima prednost vzdrževati odprto zvezo z Očetom in Sinom. "Sedaj vidimo še skozi zrcalo, kakor v uganki." (1 Kor 13,12.)/676/ Sedaj gledamo Božje obličje kakor v ogledalu, namreč v delih narave in v njegovem ravnanju z ljudmi; takrat pa ga bomo gledali iz obličja v obličje brez vsakršnega pajčolana. Stali bomo v njegovi navzočnosti in gledali slavo njegovega obličja.

Tam se bodo sveti spoznali takšni, kakršni so bili vnaprej spoznani. Ljubezen in sočutje, ki ju je Bog vsadil v dušo, bosta tam prišla do najpopolnejšega in najslajšega izraza. Tam bo čista, sveta in skladna zveza med vsemi bitji, blaženimi angeli in zvestimi vseh časov, ki so oprali svoja oblačila v Jagnjetovi krvi, sveto vezilo, ki združuje celotno družino nebes in zemlje, (Ef 3,15.) in ta bo pomagala ohranjati srečo odrešenih.

Tam bo nesmrtni um razmišljal z neminljivim



_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Tam bo nesmrtni um razmišljal z neminljivim navdušenjem o skrivnostih ustvarjalne moči in čudežih odrešeniške ljubezni. Tam ne bo krutega in zapeljivega sovražnika, da bi nas skušal, naj pozabimo Boga. Razvile se bodo vse sposobnosti in povečale vse moči. Pridobivanje znanja ne bo utrujalo ali izčrpavalo moči. Lahko se bomo lotili največjega dela, uresničili svoje največje želje in dosegli največja hrepenenja. Toda še vedno bodo nove višine, ki jih bomo želeli doseči; novi čudeži za občudovanje; nove resnice, ki jih bomo želeli razumeti, in nove stvari, ki bodo zahtevale, da napnemo vse sile svojega uma, srca in telesa.

Vsi vesoljski zakladi bodo na voljo odrešenim za proučevanje. Ker bodo osvobojeni umrljivosti, bodo lahko odšli na oddaljene svetove - svetove, ki so drhteli, ko so opazovali človeško trpljenje, a bodo radostno peli ob novici, da so ljudje odkupljeni. Otroci te zemlje bodo z nedopovedljivim veseljem stopali v radost in modrost brezgrešnih bitij. Lahko bodo uporabljali zakladnico znanja, ki so si ga ti pridobili skozi stoletja razmišljanja o Božjih mojstrovinah. Z neskaljenim pogledom bodo opazovali slavo stvarstva - sonc, zvezd in osončij, ki krožijo po svojem redu okrog prestola Božanstva./677/ Na vsem stvarstvu od najmanjšega do največjega je napisano Stvarnikovo ime in v vseh se kaže bogastvo njegove moči.

Leta večnosti bodo med svojim tokom vse bolj in bolj slavno razodevala Boga in Kristusa. Z izpopolnjevanjem znanja se bodo množile tudi ljubezen, spoštovanje in sreča. Bolj ko bo človek proučeval Boga, tem bolj bo občudoval njegov značaj. Ker bo Jezus razodel ljudem bogastvo zveličanja in čudovite dosežke v velikem boju s Satanom, se bodo srca odkupljenih napolnila z globljim posvečenjem in bolj gorečimi hvalnicami ob spremljavi zlatih harf; in desettisočkrat deset tisoč in tisočkrat tisoč novih glasov se bo združilo z njimi v mogočni hvalnici.

"In vsako stvar, ki je v nebesih in na zemlji in pod zemljo in na morju, in vse, kar je v njih, sem čul, govoreče: Sedečemu na prestolu in Jagnjetu blagoslov in čast in slava in moč na vekov veke!" (Raz 5,13.)

Veliki boj je končan. Greha in grešnikov ni več. Vse vesolje je čisto. Uravnovešeni so utripi srca v sreči in veselju v vsem vesoljstvu. Od njega pa, ki je vse ustvaril, prihaja življenje, luč in veselje ter se razliva po neskončnem vesolju. Od najmanjšega atoma do največjega nebesnega telesa, vse žive in nežive stvari v svoji nezasenčljivi lepoti in popolni radosti govore, da je Bog ljubezen.





_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Ellen G. White: Veliki boj med Kristusom in Satanom

Zgodovinski dodatek

Splošne opombe


Revizijo je sprejel Odbor za varovanje literarne zapuščine E. G. White 19. 11. 1956


a) Str. 26: NASLOVI - V odlomku, ki je vključen v rimskokatoliško kanonsko pravo ali Corpus Juris Canonici, izjavlja papež Inocenc II., da je rimski papež "Namestnik na zemlji, ne samo ljudi, ampak samega Boga"; in v razlagi k temu odlomku je pojasnjeno, da je to zaradi tega, ker je on namestnik Kristusa, ki je "tako Bog, kakor tudi človek". Glej Decretales Domini Gregorii Papae IX (Dekreti gospoda papeža Gregorja IX.), liber 1, de translatione Episcoporum, (po škofovskem prevodu), title 7, ch. 3; Corpus Juris Canonici (2d Leipzig ed., 1881), col. 99; (Paris, 1612), tom. 2, Decretales, col. 205. Dokumente, ki so sestavljali Dekrete, je zbral Gratian, ki je poučeval na bolonjskem vseučilišču okoli leta 1140. Njegovo delo je dopolnil in ponovno uredil papež Gregor IX. v izdaji, ki je izšla leta 1234. Ostali dokumenti vključno z Extravagantes so se občasno pojavljali v naslednjih letih, dodani proti koncu XV. sto-letja. Vsi ti, skupaj z Gratianovim Decretum, so bili objavljeni kot Corpus Juris Canonici leta 1582. Papež Pij X. je odobril zapis zakonov v Kanonskem pravu leta 1904, in posledični zakonik je postal veljaven leta 1918.

Za naziv "Gospod Bog papež" glej opombo v "Extravagantes papeža Janeza XXII., title 14, ch. 4, Declaramus. V antwerpenski izdaji Extravagantes, iz leta 1584, so besede "Dominum Deum nostrum Papam" (Naš Gospod Bog papež) zapisane v stolpcu 153. V pariški izdaji iz leta 1612 jih najdemo v 140. stolpcu. V nekoliko izdajah, ki so izšle po letu 1612, je beseda "Deum" (Bog) opuščena.

b) Str. 26, 52: NEZMOTLJIVOST - O doktrini glede nezmotljivosti, kakor je predstavljena na Vatikanskem koncilu 1870/71, glej Philip Schaff, The Creeds of Christendom, vol. 2, Dogmatic Decrees of the Vatican Council, pp. 234-271, kjer je podano latinsko in angleško besedilo. Za razpravo glej rimskokatoliško stališče v The Catholic Encyclopedia, vol. 7, art. "Infallibility", ki jo je napisal Patrik J. Toner, p. 790 ff.; James Cardinal Gibbons, The Faith of Our Fathers (Baltimore: John Murphy Company, 110th ed., 1917), chs. 7, 11. Za rimskokatoliško opozicijo doktrine o nezmotljivosti glej Johann Joseph Ignaz von Döllinger (pseudonim "Janus") The Pope and the Council (New York: Charles Scribner's Sons, 1869); in W. J. Sparrow Simpson, Roman Catholic Opposition to Papal Infallibility (London: John Murray, 1909); za nekatoliško stališče glej George Salmon, Infallibility of the Church (London: John Murray, rev. ed., 1914).

c) Str. 27: ČEŠČENJE PODOB - "Češčenje podob...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

c) Str. 27: ČEŠČENJE PODOB - "Češčenje podob ... je bilo ena tistih popačenosti krščanstva, ki se je vtihota-pila v cerkev skrivaj in skorajda neopazno. Ta popačenost se kot ostale hereze ni razvila sama naenkrat, saj bi bila v tem primeru deležna odločne graje in ukorov, ampak je začela pod zglajeno preobleko, tako da so bile postopoma vpeljane različne navade v zvezi z njo, in tako je bila cerkev globoko prežeta z resničnim malikovanjem, ne le brez vsakega učinkovitega nasprotovanja, ampak skorajda brez vsakega odločnejšega opomina; in ko je končno prišlo do prizadevanja, da se izkorenini, se je zlo našlo pregloboko utrjeno, da bi dopustilo odstranitev. ... Moralo je izvirati iz malikovalskih hotenj človeškega srca in njegove nagnjenosti, da služi stvarstvu bolj kakor Stvarniku. ...

Kipi in slike so bili najprej vpeljani v cerkev, ne za to, da bi se jih častilo, ampak namesto knjig, da bi poučevali tiste, ki niso znali brati, ali da bi vzbudili posvetitev v mislih ostalih. Koliko so sploh dosegle namen, ni jasno; toda četudi dopustimo, da je bilo tako za nekaj časa, se je kmalu nehalo, in izkazalo se je, da slike in kipi, prineseni v cerkve, prej mračijo kakor pa razsvetljujejo misli nešolanih - ponižujejo namesto da bi dvigovali posvetitev vernikov. Tako so, ne glede na to, da so mogoče bili namenjeni za usmerjanje človekove misli k Bogu, končali v obračanju misli od njega k češčenju ustvarjenih reči." - J. Mendham, The Seventh General Council, The Second of Nicea, Introduction, pages iii-vi.

Za dokumente zapisnikov in odločitev Drugega Nicejskega koncila, leta 787, ki je bil sklican, da uvede češčenje podob, glej Baronius, Ecclesiastical Annals, vol. 9, pp. 391-407 (Antwerp, 1612); J. Mendham, The Seventh General Council, the Second of Nicea; Ed. Stillingfleet, Defense of the Discourse Concerning the Idolatry Practiced in the Church of Rome (London, 1686); A Select Library of Nicene and Post-Nicene Fathers, 2d series, vol. 14, pp. 521-587 (New York, 1900); Charles J. Hefele, A History of the Councils of the Church, From the Original Documents, b.18, ch. 1, secs. 332, 333; ch. 2, secs. 345-352 (T. and T. Clark ed., 1896), vol. 5, pp. 260-304, 342-372.

č) Str. 28, 416: KONSTANTINOV NEDELJSKI ZAKON - Zakon, ki ga je razglasil cesar Konstantin 7. marca 321 in se nanaša na dan počitka od dela, se glasi tako:

"Vsi sodniki in meščani in rokodelci morajo počivati na častitljivi dan Sonca. Kmetje lahko vseeno svobodno obdelujejo njive, ker se pogosto dogodi, da noben drug dan ni bolj primeren za sejanje zrn v brazde ali vinske trte v jame. Tako da ugodnost, dana po nebeški previdnosti, ne bi zaradi kratkotrajne prilike propadla." - Joseph Cullen Ayer, A Source Book for Ancient Church History (New York: Charles Scribner's Sons, 1913), div. 2, per. 1, ch. 1, sec. 59, g, pp. 284. 285.

Latinski original je v Codex Justiniani (Justinijanov kodeks)...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Latinski original je v Codex Justiniani (Justinijanov kodeks), lib. 3, title 12, lex. 3. Zakon v latinski izdaji in angleškem prevodu najdemo v knjigi Philipa Schaffa History of the Christian Church, vol. 3, 3d period, ch. 7, sec, 75, p. 380, footnote 1; in v James A. Hessey Bampton Lectures, Sunday, lecture 3, par. 1, 3d ed., Murrayev tisk iz leta 1866, p. 58. Glej razpravo v Shaffu, kot se omenja zgoraj; v Albert Henry Newman, A Manual of Church History (Philadelphia: The American Baptist Publication Society, tiskano leta 1933), rev. ed., vol. 1, pp. 305-307; in LeRoy E. Froom, The Prophetic Faith of Our Fathers (Washington, D.C.: Review and Herald Publishing Assn., 1950), vol. 1, pp. 376-381.

d) Str. 29, 188: PREROŠKI ČASI - Pomembno načelo v preroški razlagi glede časovnih prerokovanj je načelo leto za dan, po katerem se dan preroškega časa šteje kot koledarsko leto zgodovinskega časa. Preden so Izraelci stopili v Kanaansko deželo, so poslali dvanajst oglednikov naprej, da bi jo preiskali. Ogledniki so hodili štirideset dni, in ob njihovi vrnitvi Izraelci, katere je njihovo poročilo prestrašilo, niso hoteli iti vanjo in jo posesti. Posledica je bila Gospodova obsodba nad njimi: "Po številu štiridesetih dni, v katerih ste ogledovali deželo, za vsak dan eno leto, morate nositi svoje krivice štirideset let". (1 Mojz 14,34.) Podobna metoda računanja prihodnosti je naznačena po preroku Ezekijelu. Štirideset let kazni za krivice je čakalo Judovo kraljestvo. Gospod je po preroku dejal: "Lezi na svojo desno stran in nosi krivico Judove hiše štirideset dni; dan sem ti določil za leto, dan, pravim, za leto." (Ezek 4,6.) To načelo dan za leto ima pomembno uporabo v razlagi časovne prvine prerokovanja o "dva tisoč tristo večerov in juter" (Dan 8,14.) in tisoč dvesto šestdeset dnevnem obdobju (Raz 11,3; 12,6.), poimenovanem tudi kot "čas, dva časa in pol časa" (Dan 7,25.) ali "dvainštirideset mesecev", (Raz 11,2; 13,5.) ter "tri dni in pol" (Raz 11,9.)

e) Str. 30: PONAREJENI SPISI - Med dokumenti, ki so dandanes splošno priznani kot ponaredki, so Konstantinova darovnica in Lažni Izidorjevi dekreti posebnega pomena. "Konstantinova darovnica je ime, ki se tradicionalno od poznega srednjega veka nanaša na dokument, ki naj bi ga bil Konstantin Veliki naslovil papežu Silvestru I. in ga prvič najdemo v Pariškem rokopisu (Codex lat. 2777), verjetnega nastanka v IX. stoletju. Od XI. stoletja so ga uporabljali kot močan dokaz v podporo papeževim zahtevam, in je bil zato od XII. stoletja dalje predmet odločnega spopada. V istem času je omogočil, da se gleda na papeštvo kot srednje obdobje med prvotnim in srednjeveškim Rimskim kraljestvom, in tako oblikoval teoretično osnovo nepretrganosti sprejema rimskega prava v srednjem veku ter imel precejšen vpliv na posvetno zgodovino." - The New Schaff-Herzog Encyclopedia of Religious Knowledge, vol. 3, art. "Dona-tion of Constantine", pp. 484,485.

Zgodovinsko teorijo, kakor se razvija v "Darovnici"...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Zgodovinsko teorijo, kakor se razvija v "Darovnici", podrobno obravnava Henry E. Cardinal Manning's The Temporal Power of the Vicar of Jesus Christ, London, 1862. Dokazi Darovnice so bili sholastičnega tipa in možnost ponarejanja se ni omenjala vse do pojava zgodovinskega kriticizma v XV. stoletju. Nikolaj iz Kuza je bil med prvimi, ki so sklepali, da Konstantin nikoli ni sestavil take Darovnice. Lorenza Valla v Italiji je briljantno prika-zal njeno ponarejenost leta 1450. Glej Christopher B. Coleman's Treatise of Lorenzo Valla on the Donation of Constantine (New York, 1927). Še stoletje kasneje je kljub vsemu živelo prepričanje o pristnosti Darovnice in Lažnih dekretov. Na primer: Martin Luter je najprej sprejel dekretale, toda kmalu je dejal Ecku: "Nasprotujem tem dekretom;" in Spalatinu: "On (papež) je v svojih dekretih popačil in čisto zares križal Kristusa."

Utemeljeno se domneva, da je Darovnica 1) Ponaredek, 2) delo enega človeka ali obdobja, 3) ponarejevalec je uporabil starejše dokumente, 4) sleparija izvira iz časa med letoma 752 in 778. Kar zadeva katolike, se vdano prepuščajo obrambi pristnosti dokumenta z Baroniusom, Ecclesiastical Annals, leta 1592. Povprašajte za najboljše besedilo, K. Zeumer, v Festgabe fur Rudolf von Gneist (Berlin, 1888). Prej omenjeno besedilo prevedeno v angleščino najdete v Colemanovi knjigi Treatise, in v delu Ernesta F. Hendersona, Select Historical Documents of the Middle Ages (New York, 1892), p. 319; Briefwechel (Weimar ed.), pp. 141, 161. Glej tudi The New Schaff-Herzog Encyclopedia of Religious Knowledge (1950), vol. 3, p. 484; F. Gregorovius, Rome in the Middle Ages, vol. 2., p. 329; in Johann Joseph

Ignaz von D�llinger, Fables Respecting the Popes of the Middle Ages (London, 1871).

"Lažni spisi" na katere se nanaša besedilo, vsebujejo tudi Lažne Izidorjeve dekrete, skupaj z ostalimi ponaredki. Lažni Izidorjevi dekreti so nedvomno določeni ponarejeni listi, ki se pripisujejo prvim papežem od Klementa (100 n. š.) do Gregorja Velikega (600 n. š.), združeni v IX. stoletju v zbirko, ki naj bi jo bil napravil "Izidor Merkator". Naziv "Lažni Izidorjevi dekreti" se uporablja od prihoda kriticizma v XV. stoletju.

Lažni Izidorjevi dekreti jemljejo za osnovo svojih ponaredkov zbirko nespornih kanonov imenovanih Hispana Gallica Augustodunensis, s čimer zmanjšujejo nevarnost razkritja, ker so se zbirke kanonov pogosto oblikovale z dodajanjem novih materialov k starim. Tako so bili njegovi ponaredki manj opazni, ko so bili priključeni pristnim materialom. Lažnost Lažnih Izidorjevih ponaredkov je danes nesporno priznana in dokazana z notranjo očitnostjo, raziskovanjem virov, uporabljenih metod in dejstva, da ta snov ni bila znana pred letom 852. Zgodovinarji se strinjajo, da je najverjetnejši datum dokončanja zbirke leto 850 ali 851, ker je dokument prvič citiran leta 857 v Quierskem kapitulariju Admonitio.

Avtor teh ponaredkov ni znan. Možno je...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Avtor teh ponaredkov ni znan. Možno je, da izhaja iz bojevite nove cerkvene stranke, ki se je ustanovila v IX. stoletju v Rheimsu, Francija. Strinjajo se, da je rheimski škof Hincmar uporabil te dekrete v svoji odstranitvi Rotharda iz Soissona, ki jih je prinesel v Rim leta 864 in jih položil pred papeža Nikolaja I.

Med tistimi, ki so izpodbijali njihovo pristnost, so bili Nikolaj iz Kuza (1401-1464), Charles Dumoulin (1500-1566) in George Cassender (1513-1564). Neovrgljivi dokaz o njihovi potvorbi je podal David Blondel leta 1628.

Prvotna izdaja je izšla v Migne Patrolgia Latina, CXXX. Za najstarejši in najboljši rokopis glej P. Hinschius, Decretales Pseudo-Isidorianiae at capitula Angilramni (Leipzig, 1863). Poglej The New Schaff-Herzog Encyclopedia of Religious Knowledge (1950), vol. 9, pp. 343-345. Glej tudi H. H. Milman, Latin Christianity (9 vols.), vol. 3; JohannJoseph Ignaz von Döllinger, The Pope and the Council (1869); in Kenneth Scott Latourette, A History of the Expansion of Christianity (1939), vol. 3; The Catholic Encyclopedia, vol. 5, art. "False Decretals" in Fournier "Etudes sure les Fausses Decretals" v Revue d'Historique Ecclesiastique (Louvain) vol. 7 (1906) in vol. 8 (1907).

f) Str. 31: UKAZ HILDEBRANDA (GREGORJA VII.) - Za izvirno latinsko verzijo glej Baronius, Annales Ecclesiastici, ann. 1076, vol. 17, pp.405, 406. pariške izdaje iz leta 1869; in Monumenta Germaniae Historica Selecta, vol. 3, p. 17. Za angleški prevod glej Frederic A. Ogg, Source Book of Medieval History (New York; American Book Co., 1907), ch. 16, sec. 45, pp. 262-264; in Oliver J. Tatcher and Edgar H. McNeaql, Source Book for Medieval Histora (New York: Charles Scribner's Sons, 1905), sec. 3, item 65, pp. 136-139.

Za razpravo o ozadju Ukaza glej James Bryce, The Holy Roman Empire, rev. ed., ch. 10; in James W. Thompson and Edgar N. Johnson, An Introduction to Medieval Europe, 300-1500, pages 377-380.

g) Str. 32: VICE - Dr. Joseph Faa Di Bruno takole razlaga vice: "Vice so kraj trpljenja po tem življenju, v katerem se duše, ki so zapustile svet, zadržujejo potem, ko so jim bili odpuščeni grehi, madeži in krivice ter večne muke, ki so jim bile namenjene, a imajo na račun tistih grehov še vedno plačati dolg začasnega kaznovanja; prav tako se tam zadržujejo duše, ki so zapustile ta svet krive samo odpustljivih grehov." - Catholic Belief (1884 ed.; imprimatur newyorškega nadškofa), page 196.

Glej tudi K. R. Hagenbach, Compendium of the History of Doctrines (T. and T. Clark ed.) vol. 1, pp. 243-237, 405, 408; vol. 2, pp. 135-150, 308, 309; Charles Elliot, Delineation of Roman Catholicism, b. 2, ch. 12; The Catholic Encyclopedia, vol, 12, art. "Purgatory".

h) Str. 32, 50, 65, 84: ODPUSTKI -....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Str. 32, 50, 65, 84: ODPUSTKI - Za podrobnosti zgodovinske doktrine o odpustkih glej Mandell Creighton, A History of the Papacy From the Great Schism to the Sack of Rome (London: Longmans, Green and Co., 1911), vol. 5, pp. 56-64, 71; W. H. Kent, "Indulgences", The Catholic Encyclopedia, vol. 7, pp. 783-789; H. C. Lea, A History of Auricular Confession and Indulgences in the Latin Church (Philadelphia; Lea Brothers and Co., 1896); Thomas M. Lindsay, A History of the Reformation (New York: Charles Scribner's Sons, 1917), vol. 1, pp. 216-227; Albert Henry Newman, A Manual of Church History (Philadelphia: The American Baptist Publication Society, 1953), vol. 2, pp. 53, 54, 62; Leopold Ranke, History of the Reformation in Germany (2d London ed., 1845), prevedla Sarah Austin, vol. 1, pp. 331, 335-337, 343-346; Preserved Smith, The Age of the Reformation (New York: Henry Holt and Company, 1920), pp. 23-25, 66.

O izkušenem delu o doktrini o odpustkih med časom reformacije glej listino dr. H. C. Lea, z naslovom "Indulgences in Spain", izdano v Papers of the American Society of Church History, vol. 1, pp. 129-171. O vrednosti te zgodovinske osvetlitve pravi dr. Lea v svojem uvodnem od-stavku: "Španija je nezajeta v boj, ki se je razbesnel med Lutrom in Dr. Eckom in Silvestrom Prieriasom, mirno hodila dalje po stari in utrjeni poti in nas oskrbela z nespornimi uradnimi dokumenti, ki nam omogočajo preiskati zadevo v čisti luči zgodovine."

i) Str. 32: MAŠA - O doktrini o maši, kakor je podana na koncilu v Trentu, glej The Canons and Decrees of the Council of Trent v knjigi Philipa Schaffa, Creeds of Christendom, vol. 2, pp. 126-139, kjer je podano tako latinsko kakor tudi angleško besedilo. Glej tudi H. G. Schröder, Canons and Decrees of the Council of Trent (St. Louis, Missouri: B. Herder, 1941).

Za razpravo o maši glej The Catholic Encyclopedia, vol. 5, art. "Eucharist", Josepha Pohle, page 572 ff; Nikolaus Gihr, Holy Sacrifice of the Mass, Dogmatically, Liturgicaly, Ascetically Explained, 12th ed. (St. Louis, Missouri: B. Herder, 1937); Josef Andreas Jungmann, The Mass of the Roman Rite, Its Origins and Development, prevedel iz nemščine Francis A. Brunner (New York: Benziger Bros., 1951). Za nekatoliško gledišče glej John Calvin, Institutes of the Christian Religion, b. 4, chs. 17, 18; in Edward Bouverie Pusey, The Doctrine of the Real Presence (Oxford, England: John H. Parker, 1855).

j) Str. 37: VALDENŽANSKE VERZIJE SVETEGA PISMA - O nedavnih odkritjih Valdenžanskih rokopisov glej M. Esposito, "Sur quelques manuscrits de l'ancienne litterature des Vaudois du Piemont," in Revue d'Historique Ecclesiastique (Louvain, 1951), p. 130 ff.; F. Jostes, "Die Wal-denserbibeln", v Historisches Jahrbuch, 1894; D. Lortsch, Historie de la Bible en France (Paris, 1910), ch. 10.

Klasika, ki jo je napisal eden Valdenžanov .....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Klasika, ki jo je napisal eden Valdenžanov Jean Leger, je Historie Generale des Eglises Evangeliques del Valles de Piemont (Leyden, 1669), ki je bila napisana v času velikih preganjanj in vsebuje podatke iz prve roke in risbe.

O literaturi o Valdenžanskih besedilih glej A. deStefano, Civilta Medioevale (1944); in Reformatori ed eretici nel medioeve (Palermo, 1938); J. D. Bounous, The Waldensian Patois of Pramol (Nashville, 1936); in A. Dondaine, Archivum Fratrum Praedicatorum (1946).

O zgodovini Valdenžanov so ena zadnjih, zanesljivih del: E. Comba, History of the Waldenses in Italy (glej novejšo italijansko izdajo tiskano v Torre Pellice, 1934); E. Gebhart, Mystics and Heretics (Boston, 1927); G. Gonnet, Il Valdismo Medioevale, Prolegomeni (Torre Pellice, 1935); in Jalla, Historie des Vadois et leurs colonies (Torre Pellice, 1935).

k) Str. 37: SOBOTA MED VALDENŽANI - So pisci, ki so trdili, da so Valdenžani v glavnem posvečevali sedmi dan - soboto. Ta zamisel se je razvila iz virov, ki v izvirni latinščini opisujejo Valdenžane kot tiste, ki so praznovali dies dominicalis ali Gospodov dan (s tem izrazom so označevali nedeljo), toda v katerih je bila po praksi, ki izvira iz reformacije, beseda za "nedeljo" (dan sonca) prevedena v "Sabbath" (počitek).

Toda so zgodovinski viri nekaterih praznovanj sedmega dne - sobote - med Valdenžani. Poročilo inkvizicije, pred katero so bili privedeni nekateri Moravski Valdenžani v sredini XV. stoletja, navaja, da med Valdenžani "neredki zares praznujejo soboto z Judi". - Johann Joseph Ignaz von Döllinger, Beitrage zur Sektengeschichte des Mittelalters, München, 1890, 2nd pt., p. 661. Ne more biti vprašanje, da ta vir označuje posvečevanje sedmega dne - sobote.

l) Str. 45: EDIKT ZOPER VALDENŽANE - Znaten del besedila papeške bule, ki jo je izdal Inocenc VIII. leta 1487 zoper Valdenžane (original katere hranijo v knjižnici Cambriške univerze), je podan v angleškem prevodu v knjigi Johna Dowlinga History of Romanism (1871 ed.), b. 6, ch. 5, sec. 62.

m) Str. 47, 502: WYCLIF - Zgodovinarji so odkrili, da ima priimek Wyclif več različnih oblik zapisa. Za popolnejšo podobo tega glej J. Dahmus, The Prosecution of John Wyclyf (New Haven: Yale University Press, 1951), p. 7. (Tudi leksikon CZ, Ljubljana - 1988, str. 1139, ima tri različne zapise, a za to knjigo je vzeta oblika, ki jo podaja SP 1962. - Ured. prip.)

n) Str. 52: PAPEŽEVA BULA (POSLANICA) ....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

n) Str. 52: PAPEŽEVA BULA (POSLANICA) - Za izvirno besedilo papeževe bule izdane zoper Wyclifa z angleškim prevodom glej J. Dahmus, The Prosecution of John Wyclyf (New Haven: Yale University Press, 1952), pp. 35-49; tudi John Foxe, Acts and Monuments of the Church (London: Pratt Townsend, 1870), vol. 3, pp. 4-13.

Za povzetek teh bul poslanih canterburyjskemu nadškofu, kralju Edwardu in rektorju Oxfordske univerze glej Merle d'Aubigne, The History of the Reformation in the Sixteenth Century (London: Blackie and Son, 1885), vol. 4, div. 7, p. 93; August Neander, General History of the Christian Church (Boston: Crocker and Brester, 1862), vol. 5, pp. 146, 147; George Sargeant, History of the Christian Church, (Dallas: Frederick Publishing House, 1948), p. 323; Gotthard V. Lechler, John Wycliffe and His English Precursors (London: The Religious Tract Society, 1878), pp. 162-164; Philip Schaff, History of the Christian Church (New York: Charles Scribner's Sons, 1915), vol. 5, pt. 2, p. 317.

o) Str. 65: KONCIL V KONSTANCI - Glavni vir o koncilu v Konstanci je Richard Ulrich, Das Concillium so zu Constanz gahalten ist worden (Augsburg, 1483, Incun.). Zanimiva sodobna študija tega besedila, temelječa na "Aulendorf Codex", je v Spencer Collection of the New York Public Library, izdajatelja Karla Küpa, Ulrich von Richental's Cronicle of the Council of Constance (New York, 1936). Glej tudi H. Finke (ed.), Acta Concilii Constanciensis (1896), vol. 1; Hefele, Conciliengeschichte (9 vols.), vols. 6, 7; L. Mirbt, Quellen zur Geschichte des Papsttums (1934); Milman, Latin Christianity, vol. 7, pp. 426-524; Pastor, The History of the Popes (34 vols.), vol. 1, p. 194 ff.

Kasnejše izdaje o tem koncilu so K. Zähringer, Das Kardinal Kollegium auf dem Konstanzer Konzil (Münster, 1935); Th. F. Grogau, The Conciliar Theory as It Manifested Itself at the Council of Constance (Washington, 1949); Fred A. Kremple, Cultural Aspects of the Council of Constance and Basel (Ann Arbor, 1955); John Patrick McGowah, d'Ailly and the Council of Constance ( Washington: Catholic University, 1936).

O Janu Husu glej John Hus, Letters, 1904; E. J. Kitts, Pope John XXIII and Master John Hus (London, 1910); D. S. Schaff, John Hus (1915); Schwarze, John Hus (1915); in Matthew Spinka, John Hus and the Czesh Reform (1941).

p) Str. 163: JEZUITI - Za poročila glede izvora, načel in namenov "Jezusove družbe", kot poudarjajo člani tega reda, glej delo z naslovom Concerning Jesuits, ki ga je uredil Rev. John Gerard, S. J., in ga je tiskala v Londonu leta 1902 Catholic Truth Society. V tem delu je rečeno: "Vodilni motiv celotne organizacije Družbe je duh popolne poslušnosti: 'Naj se vsakdo', piše Sv. Ignac, 'prepriča, da morajo tisti, ki žive v poslušnosti, dopustiti samim sebi, da jih po njihovih nadrejenih spodbudi in vodi božanska Previdnost, prav kakor da so mrtva telesa, ki dovolijo, da se jih nosi kamor koli in se ravna z njimi kakor koli, ali kakor palica starega človeka, ki služi tistemu, ki jo drži v svoji roki na kakršen koli način on želi.

Ta popolna podrejenost je oplemenitena


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Ta popolna podrejenost je oplemenitena zaradi svojega nagiba in mora biti,' nadaljuje ustanovitelj ... 'takojšnja, srečna in vztrajna; ... poslušna vera veselo izpolnjuje to, kar ji je zaupal njen nadrejeni za občo korist, in zagotavlja, da se on na ta način popolnoma ujema z božansko voljo.'" - The Comtesse R. de Courson, v Concerning Jesuits, page 6.

Glej tudi L. E. Dupin, A Compendious History of the Church, cent. 16, ch. 33 (London, 1713, vol. 4, pp. 132-135); Mosheim, Ecclesiastical History, cent. 16, sec. 3, pt. 1, ch. 1, par. 10 (z opombami vred); The Encyclopedia Britanica (9th ed.), art. "Jesuits"; C. Paroissen, The Principles of the Jesuits, Developed in a Collection of Extracts From Their Own Authors (London, 1860 - pred tem je izšla izdaja 1839); W. C. Cartwright, The Jesuits, Their Constitution and Teaching (London, 1876); E. L. Tauton, The History of the Jesuits in England, 1580-1773 (London, 1901).

Glej tudi H. Böhmer, The Jesuits (prevod iz nemščine, Philadelphia, Castle Press, 1928); E. Göthin, Ignatius Loyola and the Gegenreformation (Halle, 1895); T. Campbell, The Jesuits, 1534-1921 (New York, 1922); E. L. Taunton, The History of the Jesuits in England, 1580-1773 (London, 1901).

r) Str. 164: INKVIZICIJA - Za stališče rimskokatoliške cerkve glej The Catholic Encyclopedia, vol 8, art. "Inquisition" Josepha Blötzerja, p. 26 ff.; in E. Vacandard, The Inquisition: A Critical and Historical Study of the Coercive Power of the Church (New York: Longmans, Green and Company, 1908).

Za anglokatoliški pogled glej Hoffman Nickerson, The Inquisition: A Political and Military Study of Its Establishment. Za nekatoliško stališče glej Philip Van Limborch, History of the Inquisition; Henry Charles Lea, A History of the Inquisition of the Middle Ages, 3 vols.; A History of the Inquisition of Spain, 4 vols., in The Inquisition in the Spanish Dependencies; in H. S. Turberville, Medieval Heresy and the Inquisition (London: C. Lockwood and Son, 1920 - vmesno stališče).

s) Str. 187: VZROKI ZA FRANCOSKO REVOLUCIJO - O daljnosežnih posledicah zavrnitve Svetega pisma in svetopisemske vere Francozov glej H. von Sybel, History of the French Revolution, b. 5, ch. 1, pars. 3-7; Thomas Buckle, History of Civilization in England, chs. 8, 12, 14 (New York, 1895, vol. 1, pp. 364-366, 369-371, 540, 541, 550); Blackwood's Magazine, vol. 34, No. 215 (Novem-ber, 1833), p. 739; J. G. Lorimer, An Historical Sketch of the Protestant Church in France, ch. 8, pars. 6, 7.

š) Str. 188: NAPORI ZA ZADUŠITEV IN UNIČENJE SVETEGA PISMA ....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

) Str. 188: NAPORI ZA ZADUŠITEV IN UNIČENJE SVETEGA PISMA - Koncil v Tuluzu, ki se je sestal nekako v času križarskih pohodov proti albižanom, je odredil: "Prepovedujemo laikom imeti v lasti izvode Starega ali Novega zakona. ... Najstrože prepovedujemo imeti zgornje knjige v domačem jeziku. Fevdalni gospodje naj pozorno iščejo krivoverce v prebivališčih, kolibah, gozdovih in celo njihova podzemna zatočišča naj se popolnoma uničijo." - Concil. Tolosanum, Pope Gregory IX, Anno. chr. 1229. Canons 14 in 2. Ta koncil je zasedal v času pohoda zoper albižane.

"Ta nadloga /Sveto pismo/ je zajela takšne razmere, da so nekateri ljudje določili svoje duhovnike in celo nekaj evangelistov, ki so popačili in uničili resnico evangelija in ustvarili nove evangelije za svoje lastne namene. ... (Ti vedo, da) je učenje in razlaga Svetega pisma popolnoma prepovedana laikom." - Acts of Inquisition, Philip van Limborch, History of the Inquisition, chapter 8.

Tarragonski koncil leta 1234 je uzakonil: "Nihče ne sme imeti knjig Starega ali Novega zakona v romanskem jeziku, če pa jih ima, jih mora izročiti krajevnemu škofu v osmih dneh po razglasitvi te odredbe, da bi se lahko sežgale in ne bi bil bodisi duhovnik bodisi laik osumljen, vse dokler ne bo prost vsakega suma." - D. Lortsch, Historie de la Bible en France, 1910, p.14.

Na koncilu v Konstanci leta 1415 je Wyclifa posmrtno obsodil canterburyjski nadškof Arundel kot "škodljivega bednika prekletstva vrednega krivoverstva, ki si je izmislil nov prevod Svetega pisma v materinščini".

Nasprotovanje Svetemu pismu s strani Rimskokatoliške cerkve se je nadaljevalo skozi stoletja in se je še posebno razmahnilo v času ustanavljanja svetopisemskih družb. 8. decembra 1866 je papež Pij IX. v svoji enciklični Quanta cura priobčil seznam osmih zmot pod desetimi različnimi naslovi. V četrtem poglavju najdemo spisek: "Socializem, komunizem, tajne zveze, Svetopisemske družbe. ... Nadloge te vrste morajo biti uničene z vsemi razpoložljivimi sredstvi."

t) Str. 195: VLADAVINA NASILJA -....





_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Str. 195: VLADAVINA NASILJA - Za zanesljivo jedrnato predstavitev zgodovine francoske revolucije glej L. Gershoy, The French Revolution (1932); G. Lefebvre, The Coming of the French Revolution (Princeton, 1947); in H. von Sybel, History of the French Revolution (1869), 4 vols.

Moniteur Officiel je bil vladni časopis v času revolucije in je osnovni vir, ki vsebuje dejanska poročila dejanj, ki jih je opravila skupščina, popolna besedila dokumentov itd. Bil je ponatisnjen. Glej tudi A. Aulard, Christianity and the French Revolution (London, 1927), kjer je poročilo izpeljano do leta 1802 - izvrstna študija; W. H. Jervis, The Gallican Church and the Revolution (London, 1882), natančno delo anglikanca, ki kaže nagnjenje do katolicizma.

O odnosu med cerkvijo in državo v Franciji med francosko revolucijo glej Henry H. Walsh, The Concordate of 1801: A Study of Nationalism in Relation to Church and State (New York, 1933), Charles Ledre, L'Eglise de France souls la Revolution (Paris, 1949).

Nekatere novejše raziskave verskega pomena revolucije so G. Chais de Sourcesol, Le Livre des Manifestes (Avignon, 1800), v kateri si pisec prizadeva dognati vzroke upora in njegovih religijskih daljnosežnosti, itd.; James Bicheno, The Signs of the Times (London, 1794); James Winthrop, A Systematic Arrangement of Several Scripture Prophecies Relating to Antichrist; With Their Application to the Course of History (Boston. 1795); in Lathrop, The Prophecy of Daniel Relating to the Time of the End (Springfield, Massachusetts, 1811).

O cerkvi med revolucijo glej W. M. Sloan, The French Revolution and Religious Reform (1901); P. F. La Gorce, Historie Religieuse de la Revolution (Paris, 1909).

O odnosih s papeštvom glej G. Bourgin, La France et Rome de 1788-1797 (Paris, 1808), temelječo na tajnih dokumentih v Vatikanu; A. Latreille, L'Eglise Catholique et la Revolution (Paris, 1950), še posebno zanimivo o Piju VI. in verskih krizah 1775-1799.

O protestantih med revolucijo glej Pressense (ed.), The Reign of Terror (Cincinnati, 1869).

u) Str. 197: MNOŽICE IN PRIVILIGIRANI RAZREDI - O socialnih razmerah, ki so vladale v Franciji pred obdobjem revolucije, glej H. von Holst, Lowell Lectures on the French Revolution, lecture 1; tudi Taine, Ancien Regime, in A. Young, Travels in France.

v) Str. 200: MAŠČEVANJE - Za nadaljnje podrobnosti ...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!