Toda Bog je vodil svoje ljudstvo v velikem adventnem gibanju; njegova moč in slava sta spremljali to delo, in On ni hotel dovoliti, da bi se končalo v temi in razočaranju ter da se spravi na slab glas kot lažno in skrajniško vznemirjenje. Ni mogel dovoliti, da bi se o njegovi besedi dvomilo ali pa se jo štelo za nezanesljivo./410/ Čeprav so mnogi opustili svoje prejšnje računanje preroških obdobij in zanikali pravilnost gibanja, ki je bilo zasnovano na njem, so bili tudi takšni, ki niso hoteli opustiti tistih starih verskih točk in izkušenj, ki so bila potrjena s Svetim pismom in pričevanjem Božjega Duha. Verovali so, da so v svojem proučevanju prerokovanj sprejeli zdrava načela razlage in so dolžni trdno ohraniti do sedaj sprejete resnice ter dalje proučevati Sveto pismo. Z resno molitvijo so znova preiskali svoje stališče in proučevali Sveto pismo, da bi odkrili napako. Ker pa je niso mogli najti v svojem računanju preroških obdobij, so začeli globlje preiskovati predmet svetišča.

S tem preiskovanjem so ugotovili, da ni svetopisemskih dokazov, ki bi potrdili splošno mnenje, da je zemlja svetišče. V Svetem pismu pa so našli popolno razlago svetišča, njegove narave, prostora in službe v njem; a pričevanje Svetega pisma je bilo tako jasno in obširno, da je bil izključen sleherni nadaljnji dvom. Pavel pravi: "Imela je pač tudi prva zaveza predpise za Božjo službo in pozemeljsko svetišče. Šotor namreč je bil napravljen - prvi, v katerem so bili svečnik in miza in razpostava kruhov; ta se imenuje sveto. Za drugim zagrinjalom pa je bil šotor, imenovan najsvetejše, imajoč zlato kadilnico in skrinjo zaveze, od vseh strani z zlatom okovano, v kateri je bil zlati vrč z mano in zeleneča Aronova palica in plošči zaveze, nad njo pa keruba slave, obsenčujoča pokrov sprave." (Heb 9,1-5.)

Svetišče, o katerem tukaj govori apostol, meri na shodni šotor, ki ga je Mojzes naredil po Božjem ukazu za pozemsko prebivališče Najvišjega. "In narede naj mi svetišče, da bom prebival med njimi," (2 Moj 25,8.) se je glasilo navodilo, ki je bilo dano Mojzesu, ko je bil z Bogom na gori. Tedaj so Izraelci potovali skozi puščavo,/411/ zato je bil shodni šotor narejen tako, da se je lahko prenašal s prostora na prostor; vendar je bila to veličastna stavba. Njegove stene so bile iz pokončnih pozlačenih desk, zagozdene v srebrne podstavke, streha pa je bila narejena iz slojev zaves ali pokrival. Zunanja pokrivala so bila narejena iz usnja, notranja pa iz finega platna s čudovito izvezenimi kerubi. Poleg dvorišča, na katerem je stal oltar za žgalne daritve, je bil shodni šotor narejen iz dveh oddelkov, iz svetega in najsvetejšega. Drug od drugega sta bila ločena z dragoceno in čudovito zaveso; podobna zavesa je zapirala tudi vhod v prvi oddelek.

V Svetem je na južni strani stal sedmerokraki svečnik ter ponoči in podnevi razsvetljeval sveto; na severni strani pa je stala miza za kruhe obličja, a pred zaveso, ki je ločevala sveto od najsvetejšega, je stal zlat kadilni oltar, s katerega se je vsak dan dvigal k Bogu oblak dišečega kadila z Izraelovimi molitvami.

V najsvetejšem je bila postavljena skrinja zaveze....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

V najsvetejšem je bila postavljena skrinja zaveze, skrinja iz pozlačenega dragocenega lesa, v njej pa sta ležali dve kamniti tablici, na kateri je Bog napisal zakon deseterih zapovedi. Nad skrinjo je bil pokrov - prestol milosti, veličastno umetelno delo iz zlata, nadkriljevala pa sta ga dva keruba, ki sta bila izdelana iz zlata, vsak na enem koncu pokrova. V tem oddelku se je razodevala Božja navzočnost v obliki slave med keruboma.

Ko so se Judje naselili v Kanaanu, so shodni šotor zamenjali s Salomonovim templjem, ta pa je ohranil isti načrt in bil enako urejen, čeprav je bil trajna in večja stavba. Svetišče je obstajalo v isti obliki - razen v Danijelovem času, ko je ležalo v ruševinah - vse dotlej, ko so ga razdejali Rimljani leta 70 po Kristusu.

To je edino svetišče, ki je sploh kdaj obstajalo na svetu in ima Sveto pismo podatke o njem. Pavel ga imenuje/412/ svetišče prve zaveze. Toda ali je nova zaveza brez svetišča?

Ko so raziskovalci resnice znova začeli proučevati list Hebrejcem, so ugotovili, da je obstoj drugega ali novozaveznega svetišča zajet v naslednjih besedah apostola Pavla: "Imela je pač tudi prva zaveza (stari zakon) predpise za Božjo službo in pozemeljsko svetišče." Uporaba členka "tudi" kaže na to, da je Pavel že prej omenil to svetišče. Ko so se vrnili na začetek prejšnjega poglavja, so brali: "Poglavitno pa pri tem, o čemer govorimo, je to: takega imamo velikega duhovnika, ki je sedel na desnico prestola veličastva v nebesih in je oskrbnik pravega svetišča in prostora, ki ga je postavil Gospod in ne človek." (Heb 8,1.2.)

Tukaj je razodeto svetišče nove zaveze. Svetišče prve zaveze je naredil človek. Postavil ga je Mojzes; to drugo pa je naredil Gospod, ne pa človek. V onem svetišču so opravljali službo pozemski duhovniki, v drugem pa jo opravlja na Božji desnici Kristus, naš Veliki duhovnik. Prvo svetišče je bilo na zemlji, drugo pa je v nebesih.

Dalje, svetišče, ki ga je postavil Mojzes, je bilo narejeno po določenem vzorcu. Gospod mu je rekel: "Kakor ti kažem vzorec prebivališča in vzorce vse njegove oprave, prav tako naredite." (2 Mojz 25,9.) Znova mu je bilo ukazano: "Glej pa, da narediš vse reči po njih vzorcu, ki ti je bil pokazan na gori." (Vr 40.) Pavel razlaga, da je bilo prvo svetišče "podoba za sedanjo dobo; v katerem se darujejo darovi in žrtve"; da so bili sveti prostori v šotoru "podobe nebeških stvari"; da so duhovniki, ki so po postavi prinašali daritve, služili "podobi in senci nebeških stvari" in da "Kristus ni šel v svetišče z roko narejeno, ki je le pravega svetišča podoba, temveč v sama nebesa, da se sedaj kaže Božjemu obličju za nas". (Heb 9,9.23; 8,5; 9,24.)/413/

Nebeško svetišče, v katerem Kristus...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Nebeško svetišče, v katerem Kristus služi za nas, je vzvišeni izvirnik, a svetišče, ki ga je postavil Mojzes, je samo kopija. Bog je dal svojega Duha izdelovalcem pozemskega svetišča. Velika umetelna spretnost, ki je prišla do izraza pri postavljanju svetišča, je bila pravzaprav razodetje Božje modrosti. Zidovi so bili videti, kakor da so narejeni iz samega zlata in so na vse strani odsevali luč, ki je prihajala s sedmerokrakega svečnika. Miza za kruhe obličja in kadilni oltar sta se svetila kakor zglajeno zlato. Bogata zavesa, iz katere je bil narejen strop, na njej pa izvezene podobe angelov v modri, vijoličasti in rdeči barvi, je povečevala lepoto prizora. Za drugo zaveso pa je bila sveta Šekina, vidno razodetje Božje slave, pred katero je smel stopiti samo veliki duhovnik.

Nepopisni sijaj pozemskega šotora je razodeval človeškim očem slavo nebeškega templja, v katerem naš zastopnik Kristus služi za nas pred Božjim prestolom. Prostor prebivanja Kralja kraljev, kjer mu služijo tisoči tisočev, a deset tisočev deset tisoči stoje pred njim; (Dan 7,10.) nebeški tempelj, poln slave večnega prestola, kjer njegovi sveti čuvaji serafi zakrivajo svoj obraz, ko se mu klanjajo, se je lahko samo v slabem odsevu svoje velikosti in slave razodel v tej prekrasni stavbi, ki so ga sploh kdaj postavile človeške roke. A vendar so s pozemskim svetiščem in njegovo službo oznanjevane vzvišene resnice o nebeškem svetišču in o pomembnem delu, ki se tam opravlja za človekovo zveličanje.

Sveti nebeški prostori so prikazani z obema oddelkoma v pozemskem svetišču. Ko je bilo apostolu Janezu v prikazni dovoljeno pogledati v nebeški tempelj, je videl, da "sedem ognjenih bakel gori pred prestolom". (Raz 4,5.) Videl je angela, ki je imel "zlato kadilnico; in mu je bilo dano mnogo kadil, da jih daruje z molitvami vseh svetih na zlatem oltarju pred prestolom". (Raz 8,3.) Tedaj je bilo preroku dovoljeno videti prvi oddelek/414/ nebeškega svetišča, in v njem je videl sedem ognjenih bakel in zlati oltar, ki so bili predstavljeni z zlatim svečnikom in kadilnim oltarjem v pozemskem svetišču. Potem je videl dalje, da se je odprlo "Božje svetišče, ki je v nebesih", (Raz 11,19.) in on je pogledal v notranjost za drugo zaveso v najsvetejše. Tam je videl skrinjo zaveze, njo pa je predstavljala sveta skrinja, ki jo je Mojzes naredil, da bi se v njej hranile Božje zapovedi.

Tako so proučevalci tega predmeta našli neovrgljive dokaze o obstoju svetišča v nebesih. Mojzes je naredil pozemsko svetišče po vzorcu, ki mu je bil pokazan. Pavel nas uči, da je bil vzorec pravo svetišče, ki je v nebesih, Janez pa priča, da ga je videl tam.

V nebeškem templju, v prostoru Božjega prebivanja, je Božji prestol utrjen na pravičnosti in sodbi. V najsvetejšem so njegove zapovedi, veliko merilo pravičnosti, po katerem bodo preizkušeni vsi ljudje. Skrinja zaveze, v kateri sta shranjeni tablici Božjih zapovedi, je pokrita s pokrovom milosti, pred njo pa se Kristus zavzema s svojo krvjo za grešnikovo korist. Tako je predstavljena zveza pravičnosti in milosti v načrtu človeškega odrešenja. To združenje si je lahko zamislila samo neizmerljiva modrost, izpeljala pa ga je lahko samo neskončna moč; to je združenje, ki vsa nebesa napolnjuje z občudovanjem in spoštovanjem. Keruba, ki z globokim spoštovanjem gledata na pokrov milosti v pozemskem svetišču, predstavljata sočutje, s katerim nebeška vojska opazuje odrešeniško delo. To je skrivnost milosti, v katero želijo pokukati angeli: da Bog lahko ostane pravičen, ko opravičuje spokorjenega grešnika in znova vzpostavlja zvezo s padlim rodom; da se je Kristus lahko ponižal, da bi iz brezna pogube potegnil nešteto množico in jo oblekel v čista oblačila svoje pravičnosti, da bi se lahko združili z angeli, ki nikoli niso padli, in večno prebivali v Božji navzočnosti.

Kristusovo delo kot človekovega posrednika...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Kristusovo delo kot človekovega posrednika je predstavljeno s čudovitim Zaharijevim prerokovanjem o tem, ki se imenuje "odraslek". Prerok pravi: "In On/415/ sezida Gospodov tempelj in On bo nosil veličastvo ter sedel in gospodoval na svojem prestolu in bo duhovnik na svojem prestolu, in sklep miru bo med njima obema." (Zah 6,12.13.)

"On sezida Gospodov tempelj." Kristus je po svoji daritvi in posredovanju temelj in zidar Božje cerkve. Apostol opozarja nanj kot na vogelnik, "v katerem je vse poslopje točno sestavljeno in raste v svet tempelj v Gospodu, v katerem se tudi vi z drugimi vred vzidavate v Božje bivališče v Duhu". (Ef 2,20-22.)

"On bo nosil veličastvo." Slava za odrešenje padlega človeštva pripada Kristusu. Odrešeni bodo skozi vse čase večnosti peli: "Njemu, ki nas ljubi in nas je umil naših grehov v svoji krvi ... slava in moč na vekov veke!" (Raz 1,5.6.)

"Sedel in gospodoval na svojem prestolu in bo duhovnik na svojem prestolu." Sedaj še ne sedi na prestolu svoje slave, kajti kraljestvo slave še ni vzpostavljeno. Šele ko bo opravil svoje delo kot posrednik, mu bo Bog dal prestol njegovega očeta Davida, kraljestvo, ki mu ne bo konca. (Luk 1,32.33.) Kristus sedaj sedi kot duhovnik z Očetom na svojem prestolu. (Raz 3,21.) Na prestolu z Večnim, ki ima v sebi življenje, sedi ta, ki "je nosil naše bolezni in si je naložil naše bolečine; izkušan je v vsem kakor mi, a brez greha; tudi more pomagati izkušanim. Če pa se kdo pregreši, imamo zastopnika pri Očetu." (Iz 53,4; Heb 4,15; 2,18; 1 Jan 2,1.) Njegovo posredništvo je prebodeno in strto telo in brezmadežno življenje. Ranjene roke, prebodene prsi, prebite noge se potegujejo za padlega človeka, čigar zveličanje je odkupljeno s tako neizmerljivo ceno.

"Sklep miru bo med njima obema." Očetova ljubezen ni nič manjši vir zveličanja za padli človeški rod kakor Sinova. Jezus je rekel svojim učencem pred/416/ svojim odhodom: "Ne pravim vam, da bom jaz prosil Očeta za vas. Zakaj Oče sam vas ljubi." (Jan 16,26.27.) "Bog je namreč bil v Kristusu in je svet spravil s seboj." (2 Kor 5,19.) V službi nebeškega svetišča pa je sklep miru med obema. "Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da se ne pogubi, kdor koli veruje vanj, temveč da ima večno življenje." (Jan 3,16.)

Na vprašanje: Kaj je svetišče? Sveto pismo daje jasen odgovor. Izraz svetišče, kakor se uporablja v Svetem pismu, se najprej nanaša na shodni šotor, ki ga je Mojzes postavil po vzorcu nebeškega svetišča, potem pa na pravi šotor v nebesih, na katerega je opozarjalo pozemsko svetišče. S Kristusovo smrtjo je prenehala simbolična služba. Pravi šotor v nebesih je novozavezno svetišče. Ker pa se je prerokovanje iz Dan 8,14 izpolnilo v novi zavezi, mora biti tudi svetišče, na katero se nanaša, novozavezno svetišče. Na koncu 2300 dni, se pravi leta 1844, že mnogo stoletij ni bilo na svetu nikakršnega svetišča. Zatorej se prerokovanje: "Do 2300 večerov in juter, potem bo svetišče očiščeno," brez dvoma nanaša na nebeško svetišče.

Ostaja nam še, da odgovorimo ,,


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Ostaja nam še, da odgovorimo na najpomembnejše vprašanje: Kaj je čiščenje svetišča? Da je takšna služba obstajala v zvezi s pozemskim svetiščem, nam potrjujejo starozakonski spisi. Toda ali je v nebesih kaj, kar je treba čistiti? V Heb 9 se jasno uči o čiščenju pozemskega in nebeškega svetišča. "In s krvjo se skoraj vse očišča po postavi, in brez prelitja krvi se ne zgodi odpuščanje. Potrebno je torej bilo, da se 'podobe nebeških stvari' očiščajo s takimi, nebeške stvari same pa z boljšimi žrtvami mimo teh" (Heb 9,22.23.) - se pravi z dragoceno Kristusovo krvjo.

Čiščenje v simbolični in dejanski službi mora biti opravljeno s krvjo: v pozemskem svetišču/417/ z živalsko krvjo, v nebeškem pa s Kristusovo. Pavel navaja razlog, zakaj se mora to čiščenje opraviti s krvjo: brez prelitja krvi ni odpuščanja. Odpuščanje ali odstranitev grehov je delo, ki ga je treba opraviti. Toda kako je greh lahko povezan s svetiščem, bodisi z nebeškim ali pozemskim? To lahko spoznamo po simbolični službi, kajti duhovniki, ki so opravljali službo na zemlji, so služili "podobi in senci nebeških stvari". (Heb 8,5.)

Služba pozemskega svetišča je sestojala iz dveh delov. Duhovniki so vsak dan služili v svetišču, veliki duhovnik pa je enkrat na leto opravljal v najsvetejšem posebno delo sprave za očiščenje svetišča. Spokorjeni grešniki so vsak dan vodili svoje daritve pred vrata shodnega šotora, položili roke na glavo daritvene živali in priznavali svoje grehe. Tako so jih slikovito prenesli s sebe na nedolžno daritev. Potem je bila žival zaklana. Apostol pravi: "Brez prelitja krvi se ne zgodi odpuščanje. Zakaj duša mesa je v krvi." (Heb 9,22; 3 Mojz 17,11.) Prekršene Božje zapovedi so zahtevale prestopnikovo življenje. Kri, ki je predstavljala grešnikovo življenje, katerega krivdo je nosila daritvena žival, je duhovnik odnesel v svetišče in z njo poškropil pred zaveso, za katero je stala skrinja zaveze, v njej pa zapovedi, ki jih je grešnik prekršil. Greh je bil s tem obredom slikovito prenesen v svetišče. V nekaterih primerih krvi niso odnesli v svetišče, a tedaj je duhovnik jedel meso daritve, kakor je Mojzes naučil Aronove sinove, rekoč jim: "In On vama jo je dal, da bi nosila krivico občine." (3 Mojz 10,17.) Oba obreda sta enako predstavljala prenos grehov s spokorjenca na svetišče.

To je bilo delo, ki se je iz dneva v dan opravljalo skozi vse leto. Grehi Izraelcev so bili preneseni v svetišče, zato je bilo potrebno posebno delo, da bi se odstranili. Bog je ukazal, da se očisti/418/ vsak oddelek svetišča. "Tako naj izvrši poravnavo za svetišče zaradi nečistot Izraelovih sinov in zaradi njih prestopkov po vseh njih grehih; in enako naj stori za shodni šotor, ki biva med njimi sredi njih nečistot."

Spravna daritev se je morala opraviti tudi za oltar. "Očisti ga in posveti od nečistot Izraelovih sinov." (3 Mojz 16,16.19.)

Enkrat na leto, na veliki spravni dan, je stopil veliki duhovnik v najsvetejše, da bi očistil svetišče. S tem dejanjem je bil dokončan letni venec služb. Na spravni dan so pripeljali dva kozla pred vrata shodnega šotora. Med njima so žrebali: "En žreb za Gospoda in en žreb za Azazela." (3 Mojz 16,8.) Kozel, ki je bil ižzreban za Gospoda, je moral biti darovan za ljudstvo kot daritev za greh. Duhovnik je odnesel njegovo kri za zaveso in z njo poškropil po pokrovu milosti in pred njim. S krvjo je bilo treba poškropiti tudi jedilni oltar, ki je stal pred zaveso.

"Aron naj položi obe svoji roki živemu kozlu na glavo in pripozna nad njim vse krivice Izraelovih sinov in vse njih prestopke po vseh njih grehih; in položi naj jih na glavo kozlu ter ga pošlje po pripravljenem možu v puščavo, da odnese kozel na sebi vse njih krivice v pusto deželo; zato naj ga odžene v puščavo." (3 Mojz 16,21.22.) Azazelov kozel za greh se ni več vrnil v Izraelovo taborišče, a človek, ki ga je odpeljal, se je moral skopati in oprati oblačila, preden se je vrnil v taborišče.

Ves obred je bil določen, da Izraelcem vsadi zavest o Božji svetosti in njegovi ogabnosti do greha ter jim pokaže, da ne morejo priti v stik z grehom, ne da bi se z njim oskrunili. Med opravljanjem tega spravnega dela se je moral spokoriti sleherni človek. Vsa dela so morala biti ustavljena,/419/ ves Izraelov zbor pa je moral ta dan preživljati v slovesnem spokorjenju pred Bogom v molitvi, postu in globokem preiskovanju srca.

Ta simbolična služba uči pomembne...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Ta simbolična služba uči pomembne resnice o spravi. Namesto grešnika je sprejeta njegova zamena, toda s krvjo daritvene živali greh ni bil uničen. S tem je predviden način, kako se bo greh prestavil v svetišče. Grešnik je z darovanjem krvi priznal oblast zapovedi, izpovedal je svojo krivdo zaradi prestopka in izrazil svojo željo po odpuščanju ter vero v prihodnjega Odrešenika; vendar še ni bil popolnoma prost prekletstva zapovedi. Na spravni dan je veliki duhovnik, potem ko je od ljudstva vzel daritev, stopil z njeno krvjo v najsvetejše in poškropil pokrov milosti nad samimi zapovedmi v skrinji, da bi zadostil njihovim zahtevam. Tedaj je kot posrednik sprejel nase grehe in jih odnesel iz svetišča. Položil je roke na glavo živega kozla, priznal nad njim vse grehe in jih tako s sebe simbolično prestavil nanj. Kozel jih je potem odnesel v puščavo in tako se je štelo, da so za vedno odvzeti ljudstvu.

Takšna služba je bila podoba in senca nebeških stvari. A to, kar se je v pozemskem svetišču dogajalo v podobi, se dejansko dogaja v službi nebeškega svetišča. Naš Zveličar je po svojem vnebohodu začel svojo službo kot naš veliki duhovnik. Pavel pravi: "Kajti Kristus ni šel v svetišče z roko narejeno, ki je le pravega svetišča podoba, temveč v sama nebesa, da se sedaj kaže Božjemu obličju za nas." (Heb 9,24.)

Duhovnikova služba skozi vse leto v prvem oddelku svetišča znotraj za zaveso, ki je pomenila vrata in je ločevala svetišče od dvorišča, je predstavljala delo, ki ga je Kristus začel po svojem vnebohodu. Duhovnikovo delo/420/ ob vsakdanji službi je bilo prinašati pred Boga kri daritve za greh in kadilo, ki se je dvigalo z molitvami Izraelcev. Tako je Kristus prinašal pred Očeta zasluge svoje krvi za rešitev grešnikov in mu z dragocenim kadilom svoje lastne pravičnosti prinašal molitve spokorjenih vernikov. To je bila služba v prvem oddelku nebeškega svetišča.

Tja ga je spremljala vera Kristusovih učencev, ko je odšel v nebesa pred njihovimi očmi. Tukaj najdemo središče njihovega upanja, kakor pravi Pavel: "Ga imamo kakor sidro duše, ki je zanesljivo in trdno in prodira v notranje svetišče za pregrinjalo, kamor je kot predhodnik za nas stopil Jezus, postavši ... veliki duhovnik na vekomaj. Ne po krvi kozlov in telet, ampak po svoji lastni krvi, enkrat za vselej v svetišče, ko je bil pridobil večno rešitev." (Heb 6,19.20; 9,12.)

Ta služba se je osemnajst stoletij opravljala v prvem oddelku svetišča. Kristusova kri je zastopala spokorjene grešnike, jim priskrbela odpuščanje in sprejem pri Očetu, vendar so njihovi grehi še dalje ostali zapisani v spominskih knjigah. Kakor je bila v pozemski službi na koncu leta opravljena sprava, tako mora biti pred dokončanjem Kristusovega odrešeniškega dela opravljeno spravno delo, da bi se odstranili grehi iz svetišča. To je tista služba, ki se je začela, ko je izteklo 2300 dni. Tisti čas, kakor je napovedal prerok Danijel, je stopil naš veliki duhovnik v najsvetejše opravit zadnji del svoje svečane službe - čiščenje svetišča.

Kakor so bili v starem času grehi ljudstva z vero preneseni na daritev za greh in potem po njeni krvi simbolično v pozemsko svetišče, tako se tudi v novi zavezi grehi tistih, ki se z vero spokorijo, prenašajo na Kristusa, z njim pa v pravo nebeško svetišče. Kakor je bilo v podobi čiščenje pozemskega svetišča opravljeno z odstranitvijo grehov, ki so ga skrunili, tako mora biti opravljeno tudi dejansko čiščenje nebeškega svetišča/421/ z odstranitvijo ali brisanjem grehov, ki so tam zapisani. Preden pa se to lahko opravi, se morajo raziskati knjige, da bi se ugotovilo, kdo je s spokorjenjem in z vero v Kristusa dobil pravico do sprave. Zato čiščenje svetišča vsebuje preiskovalno delo - delo sodbe. Opravljeno mora biti prej, preden Kristus pride rešit svoje ljudstvo. Ko pa bo On prišel, bo prišlo tudi plačilo z njim, da povrne vsakemu, "kakor je njegovo delo". (Raz 22,12.)

Tisti, ki so hodili za lučjo Božje besede, so na ta način spoznali, da Kristus na koncu 2300 dni, to je leta 1844, ni prišel na zemljo, temveč je stopil v najsvetejše nebeškega svetišča opravljat končno spravno delo kot pripravo na svoj prihod.

Razumeli pa so tudi, da je daritev za greh opozarjala na Kristusa kot daritev; da je veliki duhovnik predstavljal Kristusa kot posrednika, Azazel pa je predstavljal Satana, začetnika zla, na kogar bodo na koncu položeni grehi iskrenih spokorjencev. Ko je veliki duhovnik s krvjo daritve za greh odstranil grehe iz svetišča, jih je položil na Azazela. Ko pa bo Kristus na koncu svoje službe s svojo krvjo odstranil grehe svojega ljudstva iz nebeškega svetišča, jih bo odložil na Satana, ki bo moral zdržati končno kazen. Kozel za greh je bil odpeljan v puščavo, da se nikoli več ni vrnil v družbo Izraelcev. Tako bo Satan za vedno pregnan iz bližine Boga in njegovega ljudstva ter uničen v končnem uničenju greha in grešnikov./


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Ellen G. White: Veliki boj med Kristusom in Satanom

24. V najsvetejšem
Predmet svetišča je bil ključ, ki je razkril skrivnost razočaranja leta 1844. Odprl je pogled na venec povezanih in skladnih resnic, ki so kazale, da je Božja roka vodila veliko adventno gibanje, razsvetlila položaj in nalogo Božjega ljudstva ter mu tako določila sedanjo dolžnost. Kakor so se Jezusovi učenci po strašni noči duševne bolečine in razočaranja razveselili, ko so videli Gospoda, tako so se sedaj razveselili tudi tisti, ki so v veri pričakovali njegov drugi prihod. Pričakovali so, da bo Jezus prišel v slavi nagradit svoje služabnike. Ker pa so se prevarali v svojih upih, so izgubili Jezusa izpred oči in vzkliknili kakor Marija pri grobu: "Ker so mojega Gospoda vzeli, in ne vem, kam so ga položili." (Jan 20,13.) Sedaj so znova opazovali v najsvetejšem njega, svojega usmiljenega velikega duhovnika, ki se bo kmalu pojavil kot njihov kralj in osvoboditelj. Luč iz svetišča je razsvetlila preteklost, sedanjost in prihodnost. Vedeli so, da jih je Bog vodil z nezmotljivo previdnostjo. Čeprav s prvimi učenci vred sami niso razumeli sporočila, ki so ga oznanjali, je bilo v vsakem pogledu pravilno. S svojim oznanjevanjem tega sporočila so izpolnili Božji namen, in njihovo delo za Gospoda ni bilo zaman. Znova rojeni po veliki milosti "v živo upanje" so se veselili "z veseljem neizrečnim in polnim slave". (1 Pet 1,3.8.)/423/

Ampak Danijelovo prerokovanje: "Do dva tisoč tristo večerov in juter; potem bo svetišče očiščeno," (8,14.) in prvo angelsko sporočilo: "Bojte se Boga in dajte mu slavo, kajti prišla je ura njegove sodbe," (Raz 14,7.) sta kazali na Kristusovo službo v najsvetejšem nebeškega svetišča, na preiskovalno sodbo, ne pa na Kristusov prihod zaradi zveličanja njegovega ljudstva in uničenja brezbožnikov. Napaka ni bila v izračunavanju preroških časovnih obdobij, temveč v dogodku, ki naj bi se zgodil na koncu dva tisoč tristo dni. Zaradi te napake so verni doživeli razočaranje, vendar je bilo vse to napovedano v prerokovanju. Tisti čas se je izpolnilo vse, kar so po Svetem pismu lahko pričakovali. Hkrati pa se je, ko so žalovali zaradi svojih neizpolnjenih upov, zgodil dogodek, ki je napovedan v tem sporočilu, a moral se je zgoditi prej, preden Gospod lahko pride nagradit svoje služabnike.

Kristus je prišel, vendar ne na svet, kakor so pričakovali, temveč kakor je bilo oznanjeno z vnaprejšnjo podobo, v najsvetejše Božjega svetišča v nebesih. Prerok Danijel ga je videl v tem času prihajati pred Predvečnega. "Videl sem v prikaznih ponoči, in glej, z nebeškimi oblaki je prihajal eden kakor Sin človekov, in prišel je " - ne na zemljo - temveč "k Predvečnemu, in privedli so ga predenj." (Dan 7,13.)

Ta prihod pa opisuje tudi ....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Ta prihod pa opisuje tudi prerok Malahija: "Naglo pride v svoj tempelj Gospod, ki ga iščete, in Angel zaveze, ki ga želite: Glej, prihaja, pravi Gospod nad vojskami." (Mal 3,1.) Gospodov prihod v njegov tempelj je bil njegovemu ljudstvu nekaj iznenadnega, nepričakovanega. Niso ga iskali tam; pričakovali so, da bo prišel na zemljo "v plamenečem ognju, ko bo kaznoval tiste, ki ne poznajo Boga in niso pokorni evangeliju". (2 Tes 1,8.)

Toda ljudstvo še ni bilo pripravljeno srečati svojega Gospoda. Za njegovo pripravo se je moralo opraviti še eno delo./424/ Moralo je dobiti luč, da bo njegove misli usmerilo na Božji tempelj v nebesih, in če bo z vero šlo za svojim velikim duhovnikom v nebeški službi, mu bodo razodete nove dolžnosti. Cerkvi je moralo biti dano še eno sporočilo opomina in nauka.

Prerok pravi: "Kdo pa more prenesti dan njegovega prihoda in kdo obstoji, kadar se On prikaže? Kajti On bo kakor ogenj topilca in kakor lug belilca. In sedel bo kakor topilec, ko čisti srebro, in čistil bo Levijeve sinove in jih prečistil kakor srebro in zlato, da bodo prinašali Gospodu daritve v pravičnosti." (Mal 3,2.3.) Tisti, ki bodo živeli na zemlji v času, ko se bo končalo Kristusovo posredovanje v gornjem svetišču, bodo morali stati pred svetim Bogom brez posrednika. Njihova oblačila bodo morala biti čista, njihov značaj pa očiščen greha s poškropitvijo s krvjo. Z Božjo milostjo in s svojim marljivim prizadevanjem morajo biti zmagovalci v boju s hudim. Medtem ko se v nebesih opravlja preiskovalna sodba in se grehi spokorjenih vernih odstranjajo iz svetišča, se mora med Božjim ljudstvom na zemlji opraviti posebno delo čiščenja, odstranitev greha. To delo jasneje opisujejo sporočila v Raz 14.

Ko bo to delo dokončano, bodo Kristusovi sledilci pripravljeni za njegov prihod. "Tedaj bo Judovo in jeruzalemsko darilo prijetno Gospodu kakor v starodavnih dneh in kakor v nekdanjih letih". (Mal 3,4.) Tedaj bo cerkev, ki jo bo Gospod ob svojem prihodu vzel k sebi, slavna cerkev, "ki nima madeža ali gube ali kaj enakega". (Ef 5,27.) Tedaj bo prisvitala "kakor jutranja zarja, lepa kakor mesec, čista kakor sonce, strašna kakor vojske z zastavami". (Vp 6,10.)

Prerok Malahija pa poleg Gospodovega prihoda z naslednjimi besedami napoveduje tudi njegov drugi prihod za izvršitev sodbe: "Približam se vam/425/ s sodbo in bom nagla priča zoper čarovnike in prešuštnike in krivoprisežnike in zoper nje, ki trgajo najemniku plačilo in silo delajo vdovi in siroti ter kratijo pravico tujcu, mene se pa ne boje, pravi Gospod nad vojskami." (Mal 3,5.) Juda kaže na isti prizor, ko pravi: "Glej, prišel je Gospod z miriadami svojih angelov izvršit sodbo nad vsemi in kaznovat vse brezbožne za vsa dela brezbožnosti, ki so jih brezbožno storili, in za vse trde besede, ki so jih govorili zoper njega brezbožni grešniki." (Juda 14.15.) Ta prihod in prihod v Gospodov tempelj sta dva različna in popolnoma ločena dogodka.

Prihod Kristusa kot našega velikega duhovnika v najsvetejše, da bi očistil svetišče, je napovedan v Dan 8,14; prihod Sina človekovega k Predvečnemu je opisan v Dan 7,13; Gospodov prihod v njegov tempelj je napovedan v Malahiju - vse to so opisi istega dogodka; ta dogodek je predstavljen tudi z ženinovim prihodom na svatbo, kakor je to opisal Kristus v priliki o desetih devicah v Mat 25.

Poleti in jeseni leta 1844 ...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Poleti in jeseni leta 1844 se je objavljalo sporočilo: "Glej, ženin!" Tedaj sta se pojavili dve skupini ljudi, predstavljeni z modrimi in nespametnimi devicami - prva skupina, ki je z veseljem pričakovala Gospodov prihod in se resno pripravljala, da bi ga dočakala, in druga skupina, ki se je pod vplivom strahu in nagonsko spodbujena zadovoljila s teorijo resnice, Božje milosti pa je imela premalo. Ko je v priliki ženin prišel, so pripravljene odšle z njim na svatovščino. Tukaj omenjeni ženinov prihod se je dogodil pred svatbo. Svatba predstavlja Kristusov prevzem njegovega kraljestva. Sveto mesto, novi Jeruzalem, ki je prestolnica tega kraljestva, se imenuje nevesta, Jagnjetova žena. Angel je dejal Janezu: "Sem! Pokažem ti nevesto, Jagnjetovo ženo. In odnese me v duhu na veliko in visoko goro in mi pokaže sveto mesto, Jeruzalem, ki gre dol od Boga iz nebes." (Raz 21,9.10.)/426/ Očitno je torej, da nevesta predstavlja sveto mesto, device, ki gredo ženinu naproti, pa predstavljajo cerkev. V Razodetju pravi, da bodo Božji otroci gosti na večerji Jagnjetovega ženitvovanja. (Raz 19,9.) Če so gosti, ne morejo biti hkrati predstavljeni kot nevesta. Kristus bo dobil od Predvečnega oblast, slavo in kraljestvo, kakor nam to razlaga prerok Danijel. Dobil bo novi Jeruzalem, prestolnico svojega kraljestva, ki bo "kakor nevesta, odičena svojemu ženinu". (Dan 7,14; Raz 21,2.) Po sprejemu kraljestva bo prišel v svoji slavi kot Kralj kraljev in Gospod gospodov za zveličanje svojemu ljudstvu, ki bo sedlo za mizo "z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu", (Mat 8,11; Luk 22, 30.) da se bo udeležilo večerje Jagnjetovega ženitvovanja.

Sporočilo: "Glej, ženin!" ki se je oznanjalo poleti leta 1844, je dalo tisočem povod, da so pričakovali takojšnji Gospodov prihod. Ženin je ob določenem času prišel, vendar ne na zemljo, kakor je to pričakovalo njegovo ljudstvo, temveč k Predvečnemu v nebesih, k svatovščini, prevzet kraljestvo. "Pripravljene odidejo z njim na svatovščino; in vrata se zapro." Ni bilo potrebno, da so osebno navzoči pri svatbi, saj se je opravljala v nebesih, medtem ko so ti bili še na zemlji. Kristusovi sledilci morajo čakati na svojega Gospodarja, "kdaj se vrne z ženitnine". (Luk 12,36.) Vendar pa morajo razumeti njegovo delo in hoditi za njim z vero, ko stopi pred Boga. V tem smislu je možno reči zanje, da so odšli na svatovščino.

V priliki so na svatovščino odšle device, ki so imele olje v posodah. Tisti, ki so poleg poznanja resnice in Svetega pisma imeli tudi Božjega Duha in milost ter so v noči svoje grenke izkušnje potrpežljivo čakali in v Svetem pismu iskali jasnejšo luč, so razumeli resnico glede svetišča v nebesih in spremembo v Zveličarjevi službi, zato so ga z vero spremljali pri njegovem delu v nebeškem svetišču. Vsi, ki po pričevanju Svetega pisma sprejmejo/427/ te resnice in hodijo za Kristusom z vero, ko stopa pred Boga, da bi opravil zadnje posredovanje in potem sprejel kraljestvo - vsi ti so prikazani, kakor da gredo z njim na svatovščino.

V priliki iz Mat 22 je omenjena ista podoba svatbe, in tam je jasno pokazano, da bo preiskovalna sodba nastopila pred svatovščino. Pred svatovščino prihaja Kralj pogledat goste, (Mat 22,11.) ali so se vsi oblekli v svatovsko oblačilo, v čisto oblačilo, čist značaj, in ali so "oprali svoja oblačila in jih pobelili v Jagnjetovi krvi". (Raz 7,14.) Kdor ne bo oblečen v takšna oblačila, bo vržen ven, za kogar pa se bo med preiskovanjem ugotovilo, da ima svatovsko oblačilo, ga bo Bog sprejel in imel za vrednega, da se udeleži njegovega kraljestva in deli prestol z njim. To delo preiskovanja značaja, odločanja, kdo je pripravljen za Božje kraljestvo, je preiskovalna sodba, s katero se končuje Kristusovo delo v nebeškem svetišču.

Ko bo preiskovalno delo opravljeno...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Ko bo preiskovalno delo opravljeno, ko bodo raziskani in rešeni primeri tistih, ki so se v vseh časih priznavali za Kristusove sledilce, tedaj, a nikakor prej, bo končano delo preiskovanja, in vrata milosti se bodo zaprla. Tako nas ta kratka poved: "Pripravljene odidejo z njim na svatovščino, in vrata se zapro," vodi čez zadnjo Zveličarjevo službo do časa, ko bo dokončano vzvišeno delo zveličanja človeštva.

V službi pozemskega svetišča, katera je, kakor smo videli, simbol službe v nebeškem svetišču, se je dokončala služba v prvem oddelku, ko je veliki duhovnik na spravni dan stopil v najsvetejše. Bog je ukazal: "Nobenega človeka ne sme biti v shodnem šotoru, kadar gre noter, da stori poravnavo v svetišču, dokler ne pride iz njega." (3 Mojz 16,17.) Tako je Kristus, ko je stopil v najsvetejše opravit zadnje spravno delo, prenehal opravljati službo v prvem oddelku. Ko pa se je dokončala služba v prvem oddelku,/428/ se je začela služba v drugem. Ko je veliki duhovnik v simbolični službi na spravni dan zapustil prvi oddelek svetišča, je stopil v drugi oddelek pred Boga darovat kri za grehe vseh Izraelcev, ki so se zares spokorili za svoje grehe. Tako je Kristus dokončal prvi del svoje službe kot naš posrednik, potem pa je začel drugega, ko še vedno prinaša svojo kri pred Očeta v korist grešnikov.

Adventisti leta 1844 niso razumeli tega predmeta. Ko je minil čas, v katerem so pričakovali Zveličarja, so še dalje verovali, da je njegov prihod blizu; menili so, da je zanje nastopil kritični trenutek in da je pred Bogom dokončano Kristusovo posredovanje za človeka. Zdelo se jim je, da Sveto pismo uči, da se bo čas milosti dokončal pred dejanskim Gospodovim prihodom na nebeških oblakih. To se jim je zdelo, da izhaja iz istih besedil v Svetem pismu, ki kažejo na čas, ko bodo ljudje iskali, trkali in klicali pred vrati milosti, pa se jim ne bodo odprla. Sedaj so pa spraševali, ali čas, v katerem so pričakovali Kristusov prihod, ne označuje novega časovnega obdobja, ki bo tekel neposredno pred njegovim prihodom. Ker so oznanili opomin o sodbi, so po eni strani računali, da so opravili svojo dolžnost do sveta, tako jim je z duše padlo breme glede reševanja grešnikov, po drugi strani pa so bogokletno posmehovanje grešnikov imeli za še en dokaz, da se je Božji Duh odmaknil od njih, ki so zavrgli njegovo milost. Vse to jih je utrdilo v prepričanju, da je čas milosti končan ali, kakor so se oni izražali, da so vrata milosti zaprta.

Toda z raziskovanjem vprašanja svetišča se je pojavila večja luč. Sedaj so spoznali, da so imeli prav, ko so verovali, da konec 2300 dni in noči leta 1844 označuje pomemben datum. Če pa drži, da so se zaprla vrata milosti in upanja, skozi katera so ljudje imeli dostop k Bogu 1800 let, so se odprla druga vrata,/429/ in ljudem je ponujeno odpuščanje grehov s Kristusovim posredovanjem v najsvetejšem. En del Kristusove službe je dokončan, vendar samo zato, da bi napravil prostor drugemu. Še vedno so obstajala ena odprta vrata v nebeško svetišče, kjer Kristus opravlja službo v grešnikovo korist.

Sedaj se je razumel pomen tistih Kristusovih besed....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Sedaj se je razumel pomen tistih Kristusovih besed iz Razodetja, ki so poslane cerkvi prav v tem času: "To pravi Sveti, Resnični, ki ima Davidov ključ, ki odpira, in nihče ne zapre, in zapira, in nihče ne odpre. Vem za tvoja dela. Glej, postavil sem pred teboj odprta vrata, in nihče jih ne more zapreti." (Raz 3,7.8.)

Vsi, ki so se z vero ravnali po Kristusu v velikem spravnem delu, bodo prejeli milost tega njegovega posredovanja v njihovo korist; a tisti, ki zavračajo v tem delu dano luč, ne bodo imeli od njega nikakršne koristi. Judje, ki so zavrgli dano luč o prvem Kristusovem prihodu in niso hoteli verovati vanj kot v Zveličarja sveta, niso mogli dobiti odpuščanja po njem. Ko je Jezus po svojem vnebohodu stopil s svojo lastno krvjo v svetišče, da bi na svoje učence izlil blagoslov svojega posredovanja, so bili Judje zapuščeni v popolni temi, da so še dalje prinašali svoje nekoristne daritve in darove. Služba v podobi in senci je bila dokončana. Vrata, skozi katera so imeli ljudje dotlej pristop k Bogu, niso bila več odprta. Judje niso hoteli iskati Gospoda tako, kakor so ga lahko tedaj iskali, to je po službi v nebeškem svetišču. Zato niso niti našli zveze z Bogom. Zanje so bila vrata zaprta. Niso spoznali Kristusa kot pravo daritev in edinega posrednika pri Bogu; zato niso mogli biti deležni njegovega posredovanja.

Stanje nevernih Judov kaže stanje mnogih brezskrbnih in nezvestih tako imenovanih kristjanov, ki načrtno ne želijo vedeti za službo našega usmiljenega Velikega duhovnika. Ko je veliki duhovnik/430/ v simbolični službi stopal v najsvetejše, se je od vseh Izraelcev zahtevalo, da se zberejo okoli svetišča in tako najbolj svečano ponižajo svoje duše pred Gospodom, da bi dobili odpuščanje grehov in ne bi bili izključeni iz zbora vernih. Koliko bolj pomembno je, da mi na ta pravi spravni dan razumemo službo našega Velikega duhovnika in poznamo dolžnosti, ki se zahtevajo od nas.

Ljudje ne morejo nekaznovano zavračati opominov, ki jim jih Bog pošilja v svoji milosti. V Noetovem času so nebesa svetu poslala sporočilo, a njegovo zveličanje je bilo odvisno od tega, kako bo to sporočilo sprejel. Ker pa so ta opomin zavrgli, se je Božji Duh umaknil od grešnega rodu, zato je propadel v vodah potopa. V Abrahamovem času je prenehala milost za grešne prebivalce Sodome. Razen Lota, njegove žene in dveh hčera je vse uničil ogenj, ki je padel z neba. Tako je bilo tudi v Kristusovih dneh. Božji Sin je rekel nezvestim Judom tistega rodu: "Zato bo vaša hiša zapuščena." (Mat 23,38. - Ek) Ista Neizmerljiva moč je gledala na zadnje dni in rekla zanje, ki "niso sprejeli ljubezni resnice, da bi se rešili. In zato jim pošilja Bog močno delovanje zmote, da verujejo laži; da bodo sojeni vsi, ki niso verovali resnici, ampak jim je ugajala krivica." (2 Tes 2,10-12.) Ker so zavrgli nauk njegove besede, jim je Bog odvzel svojega Duha in jih prepustil prevaram, ki so jim všeč.

Toda Kristus še vedno posreduje v človekovo korist, in luč bo dana njim, ki jo iščejo. Čeprav adventisti v začetku tega niso razumeli, jim je vendar kasneje postalo jasno, ko so začeli dojemati besedila v Svetem pismu, ki so določala njihovo pravo stališče.

Ko je leta 1844 potekel natančno določeni čas, je nastal čas velike stiske za tiste, ki so se še vedno držali adventne vere. Njihova edina pomoč, ki jih je utrdila v njihovem pravem stališču,/431/ je bila luč, ki je njihovo pozornost usmerila na nebeško svetišče. Nekateri so se odpovedali svojemu verovanju v svoje dotedanje računanje preroških časovnih obdobij in so tisto mogočno moč Svetega Duha, ki je spremljala adventno gibanje, pripisovali človeški ali Satanovi moči. Drugi so neomahljivo verovali, da jih je Gospod vodil v njihovi pretekli izkušnji; in medtem ko so čakali, bedeli in molili, da bi spoznali Božjo voljo, so videli, da je njihov Veliki duhovnik začel drugi del službe, in ker so ga z vero spremljali, so lahko razumeli sklepno nalogo cerkve. Sedaj so jasno razumeli prvo in drugo angelsko sporočilo, in tako so bili pripravljeni sprejeti in oznaniti svetu svečani opomin tretjega angelskega sporočila iz Raz 14.


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Ellen G. White: Veliki boj med Kristusom in Satanom

25. poglavje:  Nespremenljivost Božjih zapovedi

"In odpre se Božje svetišče, ki je v nebesih, in skrinja njegove zaveze se je videla v njegovem svetišču." (Raz 11,19.) Skrinja zaveze je v najsvetejšem, v drugem oddelku svetišča. V službi pozemskega svetišča, ki je služila podobi in senci nebeških stvari, (Heb 8,5.) se je ta oddelek odprl samo na veliki spravni dan, da bi se očistilo svetišče. Napoved, da je v nebesih odprt Božji tempelj in da se je v njem videla skrinja zaveze, kaže na odpiranje najsvetejšega v nebeškem svetišču leta 1844, kamor je Kristus vstopil opravit končno delo sprave. Tisti, ki so z vero šli za svojim velikim duhovnikom, ko je začel svojo službo v najsvetejšem, so videli skrinjo njegove zaveze. Ko so proučili predmet svetišča, so spoznali, da je Zveličar spremenil službo. Doumeli so, da sedaj opravlja svojo službo pred Božjo skrinjo in tam zastopa grešnike, sklicujoč se na svojo kri.

V skrinji pozemskega svetišča sta bili dve kamniti tablici, na katerih so bile zapisane Božje zapovedi. Skrinja je bila prostor, kamor sta bili položeni tablici zapovedi in navzočnost teh Božjih predpisov ji je dajala vrednost in svetost. Ko se je v nebesih odprlo Božje svetišče, se je videla skrinja njegovega pričevanja./433/ V najsvetejšem nebeškega svetišča se posvečeno hranijo Božje zapovedi - zakon, ki ga je sam Bog izgovoril sredi grmenja na Sinaju in ga napisal s svojim prstom na kamniti tablici.

Božje zapovedi so vzvišeni izvirnik, katerega zvesti prepis so bile zapovedi napisane na kamnitih tablicah in vpisane v 5 Mojzesovih knjigah. Tisti, ki so razumeli to pomembno resnico, so lahko prav tako dojeli svetost in nespremenljivost Božjih zapovedi. Občutili so moč Zveličarjevih besed kakor nikoli prej: "Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne izgine ni najmanjša črka ali pičica iz postave, dokler se vse ne zgodi." (Mat 5,18.) Božje zapovedi kot razodetje njegove volje in izraz njegovega značaja morajo večno obstajati kot zvesta priča v nebesih. Nobena zapoved ni ukinjena; spremenjena ni niti najmanjša črka ali pičica. Psalmist pravi: "Na vekomaj, o Gospod, je utrjena tvoja beseda v nebesih. Zanesljive so vse njegove zapovedi, utrjene za vedno in na veke." (Ps 119,89; 111,7.8.)

V sami sredi desetih zapovedi je četrta, kakršna je bila objavljena v začetku: "Spominjaj se sobotnega dne, da ga posvečuješ. Šest dni boš delal in opravljal ves svoj posel, ali sedmi dan je čas počitka Gospodu, tvojemu Bogu. V njem ne opravljaj nobenega dela ne ti ne tvoj sin ne tvoja hči ne tvoj hlapec ne tvoja dekla ne tvoja živina, niti tujec, ki je v tvojih vratih. Zakaj v šestih dneh je ustvaril Gospod nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, in sedmi dan je počival; zato je blagoslovil sobotni dan in ga posvetil." (2 Mojz 20,8-11.)

Božji Duh je vplival na preiskovalce njegove besede. Ti so se prepričali, da so v neznanju prestopali to zapoved s tem, ker niso posvečevali Stvarnikovega dneva počitka. Začeli so raziskovati razloge za praznovanje prvega dne tedna namesto dneva, ki ga je Bog posvetil. V Svetem pismu niso mogli najti nikakršnega dokaza,/434/ da je četrta zapoved ukinjena ali da je sobota spremenjena. Blagoslov, s katerim je bil v začetku posvečen sedmi dan, mu nikoli ni bil odvzet. Iskreno so raziskovali, da bi spoznali Božjo voljo in jo izpolnjevali. Sedaj pa, ko so spoznali, da so prestopniki njegovih zapovedi, je globoka bolečina napolnila njihova srca, in svojo zvestobo Bogu so dokazali s tem, da so začeli posvečevati njegovo sveto soboto.

Mnogi resni napori so bili storjeni, da bi jim omajali vero....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Mnogi resni napori so bili storjeni, da bi jim omajali vero. Vsakdo je lahko uvidel, če je bilo pozemsko svetišče podoba ali kopija nebeškega, potem so tudi zapovedi, ki so bile shranjene v skrinji zaveze na zemlji, natančen prepis zapovedi, ki so bile v nebeški skrinji. Če pa so sprejeli resnico, so s tem priznali tudi zahteve Božjih zapovedi, s tem pa tudi sobote kot četrte zapovedi. To je bil vzrok za ogorčeni in odločni odpor proti skladni razlagi Svetega pisma, ki je razodevala Kristusovo službo v nebeškem svetišču. Ljudje so poskušali zapreti vrata, ki jih je Bog odprl, in odpreti tista, ki jih je Bog zaprl. Toda tisti, ki "odpira, in nihče ne zapre, in zapira, in nihče ne odpre", je rekel: "Glej, postavil sem pred teboj odprta vrata, in nihče jih ne more zapreti." (Raz 3,7.8.) Kristus je odprl vrata, ko je začel službo v najsvetejšem. Luč je zasvetila skozi odprta vrata nebeškega svetišča, in tedaj se je videlo, da je tudi četrta zapoved v tamkaj shranjenem zakoniku. Kar je Bog postavil, ni mogel noben človek ukiniti.

Tisti, ki so sprejeli luč o Kristusovem posredništvu in nespremenljivosti Božjih zapovedi, so ugotovili, da so te resnice podane v Raz 14. Sporočilo o tem poglavju vsebuje trojni opomin,(ff) ki mora pripraviti prebivalce sveta za drugi Gospodov prihod. Sporočilo: "Prišla je ura njegove sodbe," kaže na sklepni del Kristusove službe za zveličanje ljudi. Objavlja/435/ resnico, ki se mora oznanjati, dokler Zveličar ne bo dokončal svojega posredništva in znova prišel na zemljo vzet k sebi svoje ljudstvo. Sodba, ki se je začela leta 1844, se mora nadaljevati, dokler ne bo odločen primer vseh ljudi kakor živih tako mrtvih; zato bo trajala vse do konca časa milosti. Da bi bili ljudje pripravljeni zdržati pri sojenju, jim sporočilo ukazuje: "Bojte se Boga in dajte mu slavo ... molite njega, ki je naredil nebo in zemljo in morje in studence voda." Sad sprejemanja tega sporočila je napovedan z besedami: "Tukaj je stanovitnost svetnikov, kateri hranijo Božje zapovedi in Jezusovo vero." Da bi bil človek pripravljen za sodbo, mora izpolnjevati Božje zapovedi. Te zapovedi bodo merilo značaja pri sodbi. Apostol Pavel izjavlja: "Kateri koli so grešili, imajoč postavo, bodo po postavi sojeni ... v dan, ko bo sodil Bog skrivnosti ljudi, po mojem evangeliju, po Jezusu Kristusu." Med ostalim tudi pravi, da tisti, "kateri po postavi delajo, bodo šteti za pravične". (Rim 2,12-16.) Vera je potrebna, da bi se izpolnjevale Božje zapovedi; "brez vere pa je nemogoče biti Bogu po volji. Vse pa, kar ni iz vere, je greh." (Heb 11,6; Rim 14,23.)

Prvi angel vabi ljudi, naj se bojijo Boga in mu dajo slavo ter ga molijo kot Stvarnika nebes in zemlje. Da bi to storili, morajo biti poslušni njegovim zapovedim. Modri mož pravi: "Boga se boj in njegove zapovedi izpolnjuj, kajti to je vsa človekova dolžnost." (Prop 12,13.) Bogu ni prijetna nikakršna služba brez poslušnosti njegovim zapovedim. "Kajti to je Božja ljubezen, da držimo njegove zapovedi. Kdor odvrača svoje uho, da ne sliši postave, tudi njegova molitev je gnusoba." (1 Jan 5,3; Preg 28,9.)

Dolžnost poveličevanja Boga temelji na dejstvu..


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Dolžnost poveličevanja Boga temelji na dejstvu, da je On Stvarnik in mu vsa ustvarjena bitja dolgujejo življenje. Kjer koli je v Svetem pismu poudarjeno, da ima večjo pravico do češčenja in poveličevanja kakor pa poganski bogovi,/436/ se naštevajo dokazi njegove ustvarjalne moči. "Kajti vsi bogovi ljudstev so maliki, Gospod pa je naredil nebesa. Komu me torej hočete pripodobiti, da bi mu bil enak? pravi Sveti. Povzdignite kvišku oči in glejte: Kdo je ustvaril vse te zvezde? Kajti tako pravi Gospod, Stvarnik nebes (On sam je Bog!), obrazovatelj zemlje in njen stvaritelj: ... Jaz sem Gospod in drugega ni nobenega." (Ps 96,5; Iz 40,25.26; 45,18.) Psalmist pravi: "Spoznajte, da je Gospod Bog, On nas je ustvaril, ne pa mi sebe. Pridite, priklonimo se ... pripognimo kolena pred Gospodom, ki nas je ustvaril!" (Ps 100,3; 95,6.) Tudi sveta bitja v nebesih poveličujejo Boga in podajajo razlog za to češčenje: "Vreden si, naš Gospod in Bog, prejemati slavo in čast in moč, zakaj ti si ustvaril vse." (Raz 4,11.)

V Raz 14 se ljudje pozivajo k poveličevanju Stvarnika, prerokovanje pa nam usmerja pozornost na skupino, ki izpolnjuje Božje zapovedi kot sad oznanjanja trojnega sporočila. Ena izmed teh zapovedi kaže naravnost na Boga kot Stvarnika. Četrta zapoved pravi: "Sedmi dan je čas počitka Gospodu, tvojemu Bogu. ... Zakaj v šestih dneh je ustvaril Gospod nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, in sedmi dan je počival: zato je blagoslovil sobotni dan in ga posvetil." (2 Mojz 20,10.11.) Gospod glede sobote dalje pravi, da je "znamenje ... da bi vedeli, da sem jaz Gospod, vaš Bog". (Ezek 20, 20.) Razlog za to pa je tole: "Zakaj v šestih dneh je naredil Gospod nebo in zemljo, sedmi dan pa je počival in se poživil." (2 Mojz 31,17.)

"Pomen sobote kot spomina na stvarjenje je v tem, da nas stalno spominja na pravi razlog, zakaj Bogu pripada češčenje" - zato ker je Stvarnik, mi pa njegova ustvarjena bitja. "Sobota je zato sam temelj bogoslužja, ker najbolj izrazito poudarja to vzvišeno resnico, kar pa ni možno reči za nobeno drugo uredbo. Pravi razlog za češčenje Boga ne samo sedmi dan,/437/ ampak sploh, tiči v razliki med Stvarnikom in njegovimi ustvarjenimi bitji. To veliko dejstvo nikoli ne more zastarati in se nikoli ne sme pozabiti."(1) Bog je vzpostavil soboto v raju, da bi ljudi vedno spominjala na to vzvišeno resnico. Dokler koli dejstvo, da je On naš stvarnik, obstaja kot razlog, da ga poveličujemo, dotlej bo tudi sobota njegovo znamenje in spomin. Ko bi bili vsi ljudje posvečevali soboto, bi bile njihove misli in čustva usmerjene k Stvarniku kot na predmet globokega spoštovanja in češčenja ter nikoli ne bi bilo nobenega malikovalca, ateista ali nevernika. Posvečevanje sobote je znamenje zvestobe pravemu Bogu, ki je "ustvaril nebesa in zemljo in morje in studence voda". Vidimo torej, da sporočilo, ki ljudem ukazuje poveličevati Boga in izpolnjevati njegove zapovedi, jih poziva zlasti k izpolnjevanju četrte zapovedi.

V nasprotju z njimi, ki izpolnjujejo Božje zapovedi....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

V nasprotju z njimi, ki izpolnjujejo Božje zapovedi in imajo Jezusovo vero, pa tretji angel kaže na druge, proti katerih prevaram je izrekel svečan in strašen opomin: "Če kdo moli zver in njeno podobo in vzame njeno znamenje na čelo ali na roko, bo tudi on pil od vina Božjega srda." (Raz 14,9. 10.) Da bi to sporočilo razumeli, moramo pravilno razlagati uporabljene simbole. Kaj se razume z zverjo, podobo in znamenjem?

Preroška veriga, ki vsebuje vse te simbole, se začne v Raz 12 z zmajem, ki je hotel ubiti Kristusa kmalu po rojstvu. Satan je zmaj, (Raz 12,9.) on je namreč Heroda spodbudil, da bi ubil Zveličarja. Njegovo glavno orodje, s katerim se je v prvih stoletjih krščanske dobe vojskoval proti Kristusu in njegovemu ljudstvu, je bilo rimsko cesarstvo s svojo prevladujočo pogansko vero. In medtem ko zmaj predvsem predstavlja Satana, je v širšem smislu tudi simbol poganskega Rima./438/

V Raz 13,1-10. je opisana druga zver, podobna risu, ki ji je zmaj izročil "svojo moč in svoj prestol in veliko oblast". Ta simbol po verovanju večine protestantov predstavlja papeštvo, ki je podedovalo moč, prestol in oblast rimskega cesarstva. Za risu podobno zver je rečeno: "Dana so ji usta, govoreča velike stvari in preklinjevanja. ... In odprla je svoja usta v preklinjanje proti Bogu, preklinjajoče njegovo ime in njegov šotor in nje, ki stanujejo v nebesih. In dano ji je bilo napraviti vojsko s svetimi in jih premagati; in dana ji je oblast nad vsakim rodom in ljudstvom in jezikom in narodom." To prerokovanje, ki je skoraj enako opisu malega roga iz Dan 7, brez dvoma kaže na papeštvo.

"In dana ji je bila oblast, da deluje dvainštirideset mesecev." Prerok dalje pravi: "In videl sem eno izmed njenih glav kakor zaklano na smrt." Potem pa nadaljuje: "Če kdo v ropstvo vodi, v ropstvo hodi. Če bo kdo z mečem moril, mora umorjen biti z mečem." Tistih dvainštirideset mesecev ima enak pomen kakor "čas, dva časa in pol časa" - tri leta in pol ali 1260 dni iz Dan 7 - se pravi, da označuje čas, v katerem bo papeška oblast tlačila Božje ljudstvo. To časovno obdobje, kakor je podano v prejšnjih poglavjih, se je začelo s papeško nadoblastjo leta 538 po Kristusu, končalo pa se je leta 1798. V tem času je francoska vojska ujela papeža; papeška oblast je dobila smrtno rano in izpolnilo se je prerokovanje: "Če kdo v ropstvo vodi, v ropstvo hodi."

V tem poglavju se pojavlja še en simbol. Prerok pravi: "In videl sem drugo zver, vzhajajočo iz zemlje, in imela je dva rogova kakor jagnje." (Raz 13,11.) Pojavitev te zveri in njen videz kažeta, da je ljudstvo, ki ga predstavlja, drugačno od ljudstev, ki so predstavljena s prejšnjimi simboli. Velika kraljestva, ki so vladala svetu, so bila predstavljena preroku Danijelu kot zveri,/439/ ki so se pokazale, potem ko so se štirje vetrovi sveta "zagnali nad veliko morje". (Dan 7,2.) V Raz 17 je angel razložil: "Vode ... so ljudstva in množice in narodi in jeziki." (Raz 17,15.) Vetrovi so simbol spopadov. Štirje nebeški vetrovi, ki so se zagnali nad veliko morje, predstavljajo strašne osvajalske in prevratniške prizore, s katerimi kraljestva prihajajo do oblasti.

Videlo pa se je, da je zver, ki je imela rogova.....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!