Zapovedi človeku razodevajo njegove grehe, vendar mu ne dajejo nikakršnega zdravila./467/ Poslušnim obljubljajo življenje, hkrati pa pravijo, da je smrt prestopnikov delež. Samo Kristusov evangelij lahko grešnika reši sodbe in prekletstva greha. Ta se mora spokoriti pred Bogom, čigar zapovedi je prekršil, in pokazati trdno vero v Kristusa kot veliko spravno daritev. Tako dobiva odpuščanje dotedanjih grehov in postane sodeležnik v Božji naravi. Je Božji otrok, ker je sprejel Duha posinovljenja, s katerim pravi: "Aba, Oče!"

Ali mu je sedaj dovoljeno prestopati Božje zapovedi? Pavel sprašuje: "Ali torej postavo odpravljamo po veri?" Potem pa odgovarja: "Nikakor ne, temveč postavo postavljamo. Mi, ki smo umrli grehu, kako bomo še živeli v njem?'" (Rim 3,31; 6,2.) Janez pa pravi: "Kajti to je Božja ljubezen, da držimo njegove zapovedi; in njegove zapovedi niso težke." (1 Jan 5,3.) Srce se z novorojenjem uskladi z Bogom in z njegovimi zapovedmi. Ko se v grešniku zgodi ta velika sprememba, je prešel iz smrti v življenje, iz greha v svetost, iz prestopništva in upora v poslušnost in zvestost. Prenehalo je staro življenje odtujitve Bogu, začelo se je novo življenje sprave, vere in ljubezni. Tedaj se v nas "izpolni pravična zahteva postave", ker "živimo ne po mesu, temveč po Duhu". (Rim 8,4.) Tedaj duša govori: "Kako ljubim tvoj zakon! Ves dan je o njem moje premišljevanje." (Ps 119,97.)

"Gospodova postava je popolna, oživlja dušo." (Ps 19,7.) Človek brez zapovedi nima pravega pojma o Božji milosti in čistosti ter o svoji osebni krivdi in nečistosti. Nima pravega prepričanja o grehu in ne čuti potrebe po spokorjenju. Ker pa se ne počuti izgubljen kot prestopnik Božjih zapovedi, se niti ne zaveda, da potrebuje Kristusovo spravno kri. Takšen upa v zveličanje brez popolne spremembe srca in obnove življenja. Zato je mnogo površnih spreobrnjenj in mnogi se priključujejo cerkvi, a da se nikoli niso zedinili s Kristusom./468/

Napačne teorije o posvečenju, ki se pojavljajo zaradi zanemarjanja ali zametovanja Božjih zapovedi, zasedajo pomemben prostor v današnjih verskih gibanjih. Te teorije so lažne v nauku in nevarne v svojih praktičnih sadovih; dejstvo, da so naletele na splošni odziv, še bolj poudarja potrebo, da morajo vsi jasno razumeti, kaj Sveto pismo uči o tem.

Pravo posvečenje je svetopisemski nauk. Apostol Pavel pravi v svojem listu Solunski cerkvi: "To namreč je Božja volja, vaše posvečenje." Njegova molitev se glasi: "On pa, Bog miru, naj vas posveti popolnoma." (1 Tes 4,3; 5,23.) Sveto pismo jasno uči, kaj je posvečenje in kako ga je možno doseči. Zveličar je molil za svoje učence: "Posveti jih v resnici: tvoja beseda je resnica." (Jan 17,17.) Tudi Pavel uči, da bodo zvesti posvečeni s Svetim Duhom. (Rim 15,16.) Kaj je delo Svetega Duha? Jezus je rekel svojim učencem: "Kadar pa On pride, Duh resnice, vas bo vodil v vso resnico." (Jan 16,13.) Psalmist pravi: "Vse tvoje zapovedi so resnica." (Ps 119,86.) Z Božjo besedo in njegovim Duhom se razodevajo človeku vzvišena načela pravičnosti, ki so ubesedena v njegovih zapovedih. Ker pa so Božje zapovedi svete, pravične in dobre ter so odsev Božje popolnosti, pomeni, da bo svet tudi značaj, ki se razvije s poslušnostjo tem zapovedim. Kristus je popoln zgled takšnega značaja. Rekel je: "Izpolnil sem zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. Zakaj jaz delam vsekdar to, kar je njemu pogodu." (Jan 15,10; 8,29.) Kristusovi sledilci mu morajo biti podobni - z Božjo milostjo si morajo izoblikovati značaj, ki se bo ujemal z načeli njegovih svetih zapovedi. To je svetopisemsko posvečenje.

To delo se lahko opravi samo z vero ...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

To delo se lahko opravi samo z vero v Kristusa in z neprestano navzočo močjo Božjega Duha. Pavel svetuje vernim: "V strahu in trepetu delajte za svoje zveličanje; Bog namreč je, ki dela v vas in voljo in delovanje po svoji dobri volji." (Filip 2,12.13.) Kristjan bo čutil spodbudo h grehu,/469/ vendar se bo stalno bojeval proti njemu. Tukaj je potrebna Kristusova pomoč. Človeška slabost se združuje z Božjo močjo in vera vzklika: "Hvala Bogu, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu." (1 Kor 15, 57.)

Sveto pismo jasno kaže, da je delo posvečenja postopno. Ko grešnik s spreobrnitvijo najde mir z Bogom po spravni krvi, se je šele začelo krščansko življenje. Sedaj se mora podati k popolnosti, rasti "do doraslega moža, do mere dovršene rasti Kristusove polnosti". (Ef 4,13.) Apostol Pavel piše: "Eno pa delam: pozabivši, kar je zadaj, a vzpenjajoč se po tem, kar je spredaj, hitim proti cilju za darilom Božjega nebeškega poklica v Kristusu Jezusu." (Filip 3,13.14.) Peter navaja stopnice, po katerih se pride do svetopisemskega posvečenja: "Prav zato si prizadevajte z vso gorečnostjo ter kažite v svoji veri krepost, v kreposti pa spoznanje, v spoznanju pa zmernost, v zmernosti pa stanovitnost, v stanovitnosti pa pobožnost, v pobožnosti pa bratoljubje, v bratoljubju pa ljubezen do vseh. Kajti če tako delate, ne spotaknete se nikdar." (2 Pet 1,5-7.10.)

Tisti, ki so na sebi doživeli pravo svetopisemsko posvečenje, bodo v vsem kazali ponižnega duha. Kakor Mojzes so tudi oni zagledali čudovito veličastvo v svetosti in spoznali svojo osebno nevrednost v primerjavi s čistostjo in vzvišeno popolnostjo Večnega.

Prerok Danijel je bil zgled pravega posvečenja. Njegovo dolgo življenje je bilo izpolnjeno s plemenito službo Gospodu. On je bil za nebesa drag in ljubljen. (Dan 10,11.) Toda namesto da bi ta spoštovani prerok trdil, da je čist, se je prišteval dejansko med grešnega Izraela, ko se je pred Bogom potegoval za svoje ljudstvo: "Kajti ne na podlagi svoje pravičnosti padamo na tla in milo prosimo pred tvojim obličjem, ampak na podlagi tvojega preobilega usmiljenja. Grešili smo, brezbožno smo ravnali. Ko sem še govoril in molil in pripoznaval svoj greh in greh svojega ljudstva Izraela in ponižno prosil pred obličjem Gospoda." (Dan 9,18.15.20.) Ko pa se mu je ob drugi priložnosti prikazal Božji Sin, da bi ga/470/ poučil, je Danijel dejal: "Barva v licu se mi je spremenila, da je bilo spačeno, in nič moči nisem imel." (Dan 10,8.)

Ko je Job slišal iz viharja Gospodov glas, je vzdihnil: "Zato zaničujem sebe in kesam se v prahu in pepelu." (Job 42,6.) Ko je Izaija v svojem času videl Gospodovo slavo in kerube, ki so vzklikali: "Svet, svet, svet Gospod nad vojskami!" je vzdihnil: "Gorje mi, ker poginem!" (Iz 6,3.5.) Ko je bil Pavel odnesen v tretja nebesa in slišal neizrecne besede, ki jih ne more izgovoriti noben človek, je govoril o sebi kakor o "najmanjšem izmed vseh svetih". (2 Kor 12,2-4; Ef 3,8.) A ko je ljubljeni učenec Janez, ki je ležal na Jezusovih prsih, videl njegovo slavo, je padel kakor mrtev pred njegove noge. (Raz 1,17.)

Pri njih, ki živijo v senci golgotskega križa...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Pri njih, ki živijo v senci golgotskega križa, ni samopoviševanja in hvaličavega zatrjevanja, da so brez greha. Zavedajo se, da je njihov greh vzrok za duševni strah, ki je strl srce Božjemu Sinu; in ta misel jih vodi k samoponižanju. Tisti, ki živijo v tesni zvezi z Jezusom, najbolje poznajo slabosti in grehe človeštva, njihovo edino upanje pa počiva na zaslugah križanega in od mrtvih obujenega Zveličarja.

Posvečenje, ki se sedaj pojavlja v krščanskem svetu, nosi v sebi duha samopoviševanja in ravnodušnosti do Božjih zapovedi, ki ga kaže kot nekaj tujega v odnosu do svetopisemske vere. Njegovi pristaši učijo, da je posvečenje delo, po katerem se edino z vero naenkrat doseže popolna svetost. Pravijo: "Samo veruj, in dobil boš blagoslov." Niso potrebni daljši napori pri prejemniku blagoslova. Hkrati pa zanikajo pomembnost Božjih zapovedi in trdijo, da so prosti obveznosti njihovega izpolnjevanja. Ali je mar možno, da ljudje postanejo sveti in se ujemajo z Božjo voljo in značajem brez sprejemanja načel, ki so izraz Božje narave in volje ter kažejo, kaj je njemu po volji?/471/

Želja po lahkotni veri, ki ne zahteva nikakršnega napora in samoobvladovanja, niti zapuščanja posvetnih neumnosti, je storila, da je priljubljen nauk o veri in samo veri. Toda kaj pravi Božja beseda? Apostol Jakob pravi: "Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? More li ga ta vera rešiti? Hočeš pa vedeti, človek nečimrni, da je vera brez del mrtva? Ali ni bil Abraham, naš oče, opravičen iz del, ko je daroval Izaka, svojega sina, na oltarju? Vidiš torej, da je vera sodelovala z njegovimi deli, in iz del je bila vera popolna. Vidite, da se iz del opravičuje človek in ne samo iz vere." (Jak 2,14.20-22.24.)

Pričevanje Božje besede nasprotuje nevarnemu nauku o veri brez del. Zahtevati naklonjenost nebes, a ne izpolnjevati pogojev, s katerimi lahko dosežemo usmiljenje, ni vera, temveč predrznost; prava vera pa ima svoj temelj v obljubah in predpisih Svetega pisma.

Nihče naj se ne vara z vero, da lahko postane svet, če načrtno prestopa katero Božjo zapoved. Greh, ki ga zavestno delamo, duši prepričujoči glas Svetega Duha in človeka ločuje od Boga. Greh je prestopanje zapovedi, "kdor koli greši (prestopa zapovedi), ga ni videl in ga ni spoznal". (1 Jan 3,6.) Čeprav Janez v svojih pismih tako obširno govori o ljubezni, se vendar ne izmika razkrinkati pravega značaja njih, ki trdijo, da so sveti, živijo pa v prestopanju Božjih zapovedi. "Kdor pravi: Spoznal sem ga, a ne drži njegovih zapovedi, je lažnik in v njem ni resnice; kdor pa izpolnjuje njegovo besedo, v njem je resnično Božja ljubezen dopolnjena. Po tem vemo, da smo v njem." (1 Jan 2,4.5.) Tu je preizkusni kamen vsake človekove vere. Nobenega človeka ne moremo računati za svetega, dokler ga nismo preizkusili z edinim božanskim merilom svetosti v nebesih in na zemlji. Če ljudje ne priznavajo pomembnosti moralnega zakona, če omalovažujejo Božje zapovedi in jih površno jemljejo, če prestopajo katero koli manjšo/472/ teh zapovedi in druge tako naučijo, jih bo Bog imel za nevredne, mi pa tako lahko vemo, da njihova trditev o svetosti nima temelja.

Kdor trdi, da je brez greha, s tem dokazuje, da je daleč od svetosti. Nima pravega pojma o Božji neizmerni čistosti in svetosti in o tem, kaj morajo postati tisti, ki se želijo ujemati z njegovim značajem. Nima pravega pojma o Jezusovi čistosti, vzvišeni nežnosti, a tudi ne o hudobnosti greha, zato se šteje za svetega. Čim dlje je od Kristusa, čim bolj nepravilni so njegovi pojmi o značaju in Božjih zahtevah, tem bolj pravičen se bo zdel v svojih očeh.

Posvečenje, ki ga poudarja Sveto pismo....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Posvečenje, ki ga poudarja Sveto pismo, zajema celotno bitje - duha, dušo in telo. Pavel je v molitvi prosil za Solunčane, naj se jim "ohrani duh in duša in telo, da bo brez graje o prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa". (1 Tes 5,23.) Na drugem mestu piše vernim: "Prosim vas torej, bratje, po mnogem Božjem usmiljenju, da podaste svoja telesa za živo žrtev, sveto, prijetno Bogu." (Rim 12,1.) V času starega Izraela je morala biti pozorno pregledana vsaka daritev, ki se bo darovala Gospodu. Če so našli kakršno koli hibo na živali za daritev, je bila odklonjena, kajti Bog je ukazal, da mora daritev biti brez madeža. Tako je ukazano tudi kristjanom, naj podajo svoja telesa v živo, sveto in Bogu prijetno daritev. Da bi lahko to delali, morajo biti vse njihove moči ohranjene v najboljših razmerah. Sleherno ravnanje, ki slabi človekove telesne ali duševne moči, ga onesposablja za službo Stvarniku.

Ali je lahko Bogu po volji, kadar mu darujemo kaj, kar ni najboljše? Kristus je rekel: "Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca." Tisti, ki ljubijo Gospoda, si bodo z vsem srcem prizadevali, da mu posvetijo najboljšo službo svojega življenja, ter se stalno trudili, da bodo vsako sposobnost svojega bitja uskladili z določenimi zakoni. To pa bo spopolnilo njihove sposobnosti, da bi izvrševali njegovo voljo. S popuščanjem/473/ teku in strastem ne bodo slabili ali skrunili daritve, ki jo prinašajo svojemu nebeškemu Očetu.

Peter pravi: "Opominjam vas ... da se zdržujete se mesenih poželenj, ki se vojskujejo zoper dušo." (1 Pet 2,11.) Vsako pregrešno zadovoljevanje topi umske moči in slabi duševne in duhovne sposobnosti, tako da Božja beseda ali Sveti Duh ne more dobro vplivati na srce. Pavel je pisal Korinčanom: "Očistimo se vsakega madeža mesa in duha ter dopolnjujmo svetost v Božjem strahu." (2 Kor 7,1.) A med sad Duha, ki je "ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrotljivost, zvestost, krotkost", dodaja tudi "zdržljivost". (Gal 5,22.23.)

Ampak koliko jih je, ki se imenujejo kristjani, pa kljub tem navdihnjenim opominom slabijo svoje moči v tekmi za raznimi dobitki in klanjanju modi! Koliko jih ponižuje svoje človeško dostojanstvo s požrešnostjo, pijančevanjem in prepovedanimi užitki! Cerkev pa ne žigosa tega zla, temveč ga celo spodbuja, ko se tudi sama vdaja užitkom, želji po dobičku in raznih zadovoljstvih, da bi si napolnila blagajno, česar ji ljubezen do Kristusa ne more zagotoviti. Ko bi Jezus stopil v današnje cerkve in tam videl nesveto vedenje in nesveto trgovino, ki se opravlja v imenu vere, ali ne bi izgnal teh skruniteljev kakor nekoč menjalce denarja iz templja?

Apostol Jakob pravi, da je modrost, ki ...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Apostol Jakob pravi, da je modrost, ki prihaja od zgoraj, predvsem "čista". (Jak 3,17.) Ko bi Jakob srečal tiste, ki imenujejo sveto Jezusovo ime s svojimi s tobakom umazanimi usti, katerih telo in dih sta prepojena s tem ogabnim vonjem, s čimer zastrupljajo nebeški zrak in vse okrog sebe prisilijo vdihavati ta strup - ali apostol, ko bi prišel v stik s takimi onesnaževalci čistega evangelija, ne bi obsodil tako odvratne navade za pozemsko, čutno in vražje? Sužnji tobaka lahko trdijo, da so sveti, lahko govorijo o svojem upanju na nebesa, toda Božja beseda pravi, da "ne pride vanje nič nečistega". (Raz 21,27.)/474/

"Ali pa ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki prebiva v vas, ki ga imate od Boga, in niste sami svoji? Kajti kupljeni ste za drago ceno. Proslavite torej Boga v svojem telesu." (1 Kor 6,19.20.) Ta, čigar telo je tempelj Svetega Duha, ne bo nikoli suženj kakšne škodljive navade. Njegove moči pripadajo Kristusu, ki ga je odkupil s ceno krvi. Vse, kar ima, pripada Gospodu. Kako je lahko brez krivde, če razsiplje zaupano glavnico? Mnogi kristjani porabijo vsako leto ogromne vsote za nekoristne in škodljive užitke, medtem pa ljudje propadajo zaradi pomanjkanja besede življenja. Bog je ukanjan v desetinah in darovih, zato ker ljudje več uporabijo na oltarju škodljivih užitkov, kakor pa dajejo za pomoč revnim ali za širjenje evangelija. Ko bi bili zares posvečeni vsi, ki govorijo, da so Kristusovi sledilci, potem bi njihova sredstva, namesto da se potrošijo za nekoristna in škodljiva zadovoljstva, prišla v Gospodovo zakladnico, in kristjani bi bili zgled zmernosti, samoodpovedi in samopožrtvovalnosti. Potem bi bili luč svetu.

Svet se je vdal zadovoljevanju svojih pregreh. "Poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja" vladajo množicam ljudi. Kristusovi sledilci pa imajo svetejši poklic: "Zato odidite izmed njih in se ločite, govori Gospod, in nečistega se ne dotikujte." (2 Kor 6,17.) V luči Božje besede smemo brez skrbi reči, da posvečenje ne more biti pravo, če ne prinaša popolne odpovedi grehu in posvetnim užitkom.

Njim, ki izpolnjujejo pogoje: "Zato odidite izmed njih in se ločite ... in nečistega se ne dotikujte," Bog obljublja: "In jaz vas sprejmem, in bom vam Oče in vi boste meni sinovi in hčere, pravi Gospod Vsemogočni." (2 Kor 6,17.18.) Prednost in dolžnost vsakega kristjana je, da ima bogato izkušnjo v Božjih stvareh. Jezus je rekel: "Jaz sem luč sveta;/475/ kdor gre za menoj, ne bo hodil po temi, temveč bo imel luč življenja. Toda pravičnikov pot je kakor luč zore, ki sveti bolj in bolj do popolnega dne." (Jan 8,12; Preg 4,18.) Vsak korak vere in poslušnosti pripelje človeka v tesnejšo zvezo z lučjo sveta, v katerem ni nikakršne teme. Sijajni žarki Sonca pravičnosti sijejo na Božje služabnike, in ti jih morajo odsevati. Kakor nam zvezde govorijo, da v nebesih obstaja velika luč, katere sijaj odsevajo, tako morajo tudi kristjani vedeti, da na vesoljskem prestolu sedi Bog, čigar značaj je vreden hvale in posnemanja. Sadovi njegovega Duha, čistost in svetost njegovega značaja se bodo razodeli v njegovih pričah.

Pavel v listu Kološanom opisuje bogate blagoslove, ki so obljubljeni Božjim otrokom: "Zato molimo ... neprestano za vas in prosimo, da se napolnite s spoznanjem njegove volje v vsej modrosti in duhovni razumnosti, da živite dostojno Gospoda, v vsem njemu po volji, in rodite sad v vsakem dobrem delu ter rastete v Božjem spoznanju, z vso močjo krepčani po krepkosti njegove slave za vso stanovitnost in potrpežljivost, z radostjo." (Kol 1,9-11.)

Pavel znova piše o svoji želji.....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Pavel znova piše o svoji želji, da bi bratje v Efezu popolnoma spoznali vzvišenost krščanskih prednosti. Z najjasnejšimi izrazi jim razodeva čudovito moč in spoznanje, ki bi ga lahko imeli kot sinovi in hčere Najvišjega. Njihova prednost je, da se lahko krepijo z njegovim Duhom po notranjem človeku, da bi bili ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, da bi mogli "razumeti z vsemi svetimi, kaj je širjava in dolžina ter globočina in visočina, in spoznati Kristusovo ljubezen, ki presega spoznanje". Apostolova molitev doseže vrhunec prednosti, ko prosi: "Da se napolnite do vse Božje polnosti." (Ef 3,16-19.)/476/

Tukaj nam je pokazan vzvišeni cilj, ki ga lahko dosežemo z vero po obljubi našega nebeškega Očeta, če izpolnimo zahteve, ki jih je postavil. Po Kristusovih zaslugah imamo dostop k prestolu neizmerljive moči. "On, ki lastnemu Sinu ni prizanesel, temveč ga je dal za nas vse, kako ne bi tudi z njim nam vsega podaril?" (Rim 8,32.) Oče je dal svojemu Sinu svojega Duha brez mere, in tudi mi smo lahko udeleženci njegove polnote. Jezus pravi: "Če torej vi, ki ste hudobni, znate dobre darove dajati svojim otrokom, koliko bolj bo dal nebeški Oče Svetega Duha njim, ki ga prosijo. Če boste kaj prosili v mojem imenu, jaz bom storil. Doslej niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosite in prejmete, da bo vaša radost dopolnjena." (Luk 11,13; Jan 14,14; 16,24.)

Čeprav je ponižnost odlika kristjanovega življenja, se na njem ne bi smeli videti žalost in potrtost. Vsakdo je dolžan živeti tako, da je Gospodu všeč in da ga lahko blagoslovi. Naš nebeški Oče ne želi, da bi se vedno počutili, kakor da smo pod obsodbo in v temi. Ni dokaz prave ponižnosti, če hodimo s povešeno glavo, a srce nam je napolnjeno z mislimi o sebi. Lahko pridemo k Jezusu, da nas očisti; tedaj bomo brez sramu in pekoče vesti pred Božjimi zapovedmi. "Zatorej ni sedaj nobene obsodbe za te, ki so v Kristusu Jezusu" in živijo "ne po mesu, ampak po Duhu". (Rim 8,1.4.)

Po Jezusovi zaslugi odpadli Adamovi sinovi postanejo Božji otroci. "Kajti ta, ki posvečuje, in oni, ki se posvečujejo, vsi so iz enega; iz tega vzroka se ne sramuje imenovati jih brate." (Heb 2,11.) Kristjanovo življenje mora biti življenje vere, zmage in veselja v Bogu. "Ker vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet; in to je zmaga, ki je premagala svet: naša vera." (1 Jan 5,4.) Pravilno je rekel Božji služabnik Nehemija: "Kajti Gospodova radost je vaša moč." (Neh 8,10.) Pavel pa piše: "Veselite se vedno v Gospodu. Še enkrat vam pravim: Veselite se. Vselej se veselite; neprestano molite; hvaležni bodite v vsem;/477/ kajti to je Božja volja po Kristusu Jezusu za vas." (Filip. 4,4; 1 Tes 5,16-18.)

To so sadovi svetopisemskega spreobrnjenja in posvečenja; toda ti sadovi se tako redko vidijo, ker se krščanski svet tako ravnodušno vede do teh velikih načel pravičnosti, ki so razodeta v Božjih zapovedih. To je razlog, da se tako malo kaže tisto globoko in stalno delovanje Božjega Duha, ki je bilo značilnost prebujenj v prejšnjih letih.

Z gledanjem se spreminjamo. Ker pa so zanemarjeni ti sveti predpisi, v katerih je Bog ljudem razodel popolnost in svetost svojega značaja, a človekovo pozornost pritegujejo človeške teorije, potem ni čudno, da je v cerkvi nastal pad prave pobožnosti. Gospod je rekel: "Zakaj dvoje zlo je storilo moje ljudstvo: mene, vir žive vode, so zapustili, da si izkopljejo vodnjake, počene vodnjake, ki ne drže vode." (Jer 2,13.)

"Blagor možu, ki ne hodi po svetu brezbožnih. ... Temveč njegovo veselje je v Gospodovi postavi in njegovo postavo premišljuje noč in dan. Je namreč kakor drevo, zasajeno ob potokih voda, ki rodi svoj sad ob svojem času in ki mu listje ne uvene, in kar koli počenja, se mu posreči." (Ps 1,1-3.) Samo če se Božje zapovedi znova postavijo na njihov pravi prostor, bo lahko prišlo do prebujenja prvotne vere in prave pobožnosti med njimi, ki se imajo za Božje ljudstvo. "Tako pravi Gospod: Stopite na pota in glejte ter povprašujte po starih stezah, katera je pot dobrega, in hodite po njej, in najdete pokoj svojim dušam." (Jer 6,16.)/


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Ellen G. White: Veliki boj med Kristusom in Satanom

28. Preiskovalna sodba

Prerok Danijel piše: "Gledal sem, dokler so postavili prestole, in Predvečni se je posadil; njegovo oblačilo je bilo belo kakor sneg in lasje njegove glave kakor čista volna, njegov prestol plameni ognja in kolesa pri njem goreč ogenj. Ognjena reka je izvirala in tekla izpred njega; tisoči tisočev so mu služili in miriad miriade so stale pred njim. Sodba je sedla in knjige so se odprle." (Dan 7,9.10.)

Tako je bil preroku v prikazni prikazan veliki in slovesni dan, v katerem bo Sodnik vsega sveta pregledal značaj in življenje vsakega človeka in ko bo vsakemu povrnjeno po njegovih delih. Predvečni je Bog Oče. Psalmist pravi: "Ko niso bile še rojene gore in nisi bil naredil zemlje in vesoljnega sveta, da, od vekomaj do vekomaj si ti Bog mogočni." (Ps 90,2.) Ta, ki je začetnik vsega živega in vir vseh zakonov, bo predsedaval temu sojenju. Kot služabniki in priče bodo navzoči pri tej veliki sodbi sveti angeli, ki jih je tisočkrat tisoč in deset tisočkrat deset tisoč.

"Videl sem v prikaznih ponoči, in glej, z nebeškimi oblaki je prihajal eden kakor Sin človekov, in prišel je k Predvečnemu, in privedli so ga predenj. In dano mu je bilo/479/ gospostvo in slava in kraljestvo, da naj mu služijo vsa ljudstva in jeziki; njegovo gospostvo je večno gospostvo, ki nikdar ne mine, in njegovo kraljestvo takšno, ki se nikoli ne pokonča." (Dan 7,13.14.) Tukaj opisani Kristusov prihod ni njegov drugi prihod na svet. Prihaja k Predvečnemu v nebesih prevzet oblast, slavo in kraljestvo, ki mu bodo dani na koncu njegove posredniške službe. To je prihod, ki se je zgodil po prerokovanju na koncu 2300 let, se pravi leta 1844, ne pa njegov drugi prihod na svet. Naš veliki duhovnik v spremstvu nebeških angelov je stopil v najsvetejše in se ostavil pred Boga k opravljanju zadnjega dela svoje službe za ljudi - k opravljanju dela preiskovalne sodbe in sprave za vse, za katere bo ugotovljeno, da so vredni njegovih blagoslovov.

V simbolični službi na dan očiščenja so smeli sodelovati samo tisti, ki so pred Bogom priznali svoje grehe in se spokorili ter katerih grehi so bili s krvjo daritve za greh preneseni v svetišče. Tako bodo tudi na veliki dan končnega očiščenja in preiskovalne sodbe upoštevali samo primere tistih, ki pripadajo Božjemu ljudstvu. Sodba nad brezbožnimi je posebno in popolnoma drugo delo, ki se bo opravilo pozneje. "Kajti čas je, da se začne sodba pri Božji hiši: če pa najprej pri nas, kaj bo konec tistih, ki so neposlušni Božjemu evangeliju?" (1 Pet 4,17.)

Nebeške knjige, v katerih so zapisana imena in dejanja ljudi, bodo merodajne za odločitve pri sodbi. Prerok Danijel pravi: "Sodba je sedla in knjige so se odprle." (Dan 7,10.) Pisec Razodetja opisuje isti dogodek in dodaja: "In druga knjiga se je odprla, ki je knjiga življenja. In sojeni so bili mrtvi po tem, kar je bilo pisano v knjigah, po svojih delih." (Raz 20,12.)

Knjiga življenja vsebuje imena vseh, ki ......


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Knjiga življenja vsebuje imena vseh, ki so kdaj začeli služiti Bogu. Jezus je rekel svojim učencem: "Veselite se marveč,/480/ da so vaša imena zapisana v nebesih." (Luk 10,20.) Pavel govori o svojih zvestih pomočnikih, "katerih imena so v knjigi življenja". (Filip 4,3.) Ko je Danijel opazoval čas velike stiske, kakršne še nikoli ni bilo, je rekel, da bo Božje ljudstvo rešeno, "vsak, kogar najdejo zapisanega v knjigi". (Dan 12,1.) Pisec razodetja pa pravi, da bodo v Božje mesto smeli stopiti samo tisti, katerih imena so zapisana "v Jagnjetovi knjigi življenja". (Raz 21,27.)

"Spominska knjiga" je napisana pred Gospodom, v njej pa so zapisana dobra dela njih, "ki se Gospoda boje, in zanje, ki čislajo njegovo ime". (Mal 3,16.) Njihove besede vere, njihova dela ljubezni - vse to je zapisano v nebesih. Nehemija misli na to knjigo, ko pravi: "Spominjaj se mi tega, o moj Bog, in ne izbriši mojih del usmiljenja, ki sem jih storil pri hiši svojega Boga in za postrežbo pri njej." (Neh 13,14.) V tej Božji spominski knjigi je za vekomaj zapisano vsako pravično delo. Tu je natančno zapisana vsaka premagana skušnjava, vsako premagano zlo in vsaka beseda nežnega sočutja. V njej je zapisano vsako požrtovalno delo, vsaka bolečina ali vsako zaradi Kristusa zdržano trpljenje. Psalmist pravi: "Ti imaš seštete ure mojega tavanja. Deni v svojo lagvico vsako mojo solzo, ali bi jih ne imel v svojem zaznamku?" (Ps 56,8.)

Tam se vodi tudi poročilo o človeških grehih. "Zakaj Bog privede vsako delo, bodisi dobro ali hudo, na sodbo o vsem skritem." (Prop 12,14.) Zveličar je rekel: "Pravim vam pa, da bodo ljudje za vsako prazno besedo, katero koli reko, dajali odgovor v dan sodbe. Kajti po svojih besedah boš opravičen in po svojih besedah boš obsojen." (Mat 12,36.37.) Skrivni nameni in spodbude so zapisane v nezmotljivem poročilu, ker bo Bog razsvetlil, "kar je skritega v temi, in odkrije misli src". (1 Kor 4,5.) "Glej, pisano je to pred menoj ... vaše krivice in krivice vaših očetov vkup, pravi Gospod." (Iz 65,6.7.)/481/

Sleherno človeško delo bo podvrženo preiskovanju in zapisano kot zvestoba ali nezvestoba. Poleg vsakega imena v nebeških knjigah bo z osupljivo natančnostjo vpisana sleherna slaba beseda, vsako sebično ravnanje, sleherna neizpolnjena dolžnost, vsak skrivni greh in vsaka hinavščina. Zanemarjeni opomini in graje, ki nam jih pošiljajo nebesa, nekoristno uporabljeni čas, neizkoriščene priložnosti, naš vpliv na dobro ali hudo z vsemi svojimi daljnosežnimi posledicami - vse to je zvesto zapisal angel zapisnikar.

Božje zapovedi so merilo, s katerim se bo pri sodbi presojalo življenje in značaj vsakega človeka. Pridigar pravi: "Boga se boj in njegove zapovedi izpolnjuj, kajti to je vsa človekova dolžnost. Zakaj Bog privede vsako delo, bodisi dobro ali hudo, na sodbo o vsem skritem." (Prop 12,13.14.) Apostol Jakob opominja svoje brate: "Tako govorite in tako ravnajte kakor ljudje, ki boste sojeni po postavi svobode." (Jak 2,12.)

Spoznani za vredne pri sodbi bodo imeli delež pri vstajenju pravičnih. Jezus je rekel: "Ali ti, ki bodo spoznani za vredne, da dosežejo drugi svet in vstajenje mrtvih ... so enaki angelom in so Božji sinovi, ker so sinovi vstajenja." (Luk 20,35.36.) In zopet pravi: "In pridejo ven: kateri so delali dobro, na vstajenje življenja." (Jan 5,29.) Umrli pravični ne bodo vstali od mrtvih, dokler se ne dokonča sodba, pri kateri bodo razglašeni za vredne vstajenja za življenje. Torej ne bodo osebno navzoči pri sodbi, ko se bo preiskovalo poročilo o njihovem življenju in reševal njihov primer.

Jezus bo nastopil kot njihov zastopnik pred Bogom....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Jezus bo nastopil kot njihov zastopnik pred Bogom, da bi se zavzel zanje. "Ako pa se kdo pregreši, imamo Odvetnika pri Očetu, pravičnega Jezusa Kristusa. Kajti Kristus ni šel v svetišče z roko narejeno, ki je le pravega svetišča podoba, temveč v sama nebesa, da se sedaj kaže Božjemu obličju za nas. Zato more tudi popolnoma rešiti tiste, ki se po njem bližajo Bogu, ker vedno živi, da se poteguje zanje." (1 Jan 2,1; Heb 9,24; 7,25.)/482/

Ko se bodo sodne knjige odprle, se bo pred Bogom preiskalo življenje vsakogar, ki je veroval v Jezusa. Naš Zastopnik bo začel delo z njimi, ki so živeli na zemlji v začetku, potem se bo šlo dalje po rodovih in se bo končalo z živimi. Vsako ime bo omenjeno, primer vsakega posameznika bo natančno preiskan. Nekatera imena bodo sprejeta, nekatera pa zavržena. Če se bodo v knjigah našli čigavi grehi, ki niso ne priznani ne odpuščeni, bodo njihova imena izbrisana iz življenjske knjige, a poročilo njegovih dobrih del se bo izbrisalo iz spominske knjige. Gospod je rekel Mojzesu: "Kdor koli je grešil zoper mene, njega izbrišem iz svoje knjige." (2 Mojz 32,33.) Prerok Ezekijel pravi: "Ako pa se odvrne pravičnik od svoje pravičnosti ter dela nepravičnost ... nobeno njegovih pravičnih del, ki jih je storil, se ne bo spominjalo." (Ezek 18,24.)

Poleg imen tistih, ki so se resnično spokorili za svoje grehe in z vero priznali Jezusovo kri za svojo spravno daritev, bo v nebeških knjigah pripisano odpuščanje. Postali so sodeležniki Kristusove pravičnosti in za njihov značaj je ugotovljeno, da je v skladnosti z Božjimi zapovedmi, zato bodo njihovi grehi izbrisani, sami pa bodo razglašeni za vredne večnega življenja. Gospod je povedal po preroku Izaiju: "Jaz, jaz sam izbrisujem tvoje prestopke zaradi sebe, in tvojih grehov se ne spominjam več." (Iz 43,25.) Jezus pa je rekel: "Kdor premaga, bo tako oblečen v bela oblačila, in nikakor ne izbrišem njegovega imena iz knjige življenja, a pripoznam njegovo ime pred svojim Očetom in pred njegovimi angeli. Vsakega torej, kdor pripozna mene pred ljudmi, pripoznam tudi jaz njega pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor koli pa me zataji pred ljudmi, zatajim tudi jaz njega pred svojim Očetom, ki je v nebesih." (Raz 3,5; Mat 10,32,33.)

Živo zanimanje za ljudi pri odločitvah na pozemskih sodiščih predstavlja samo šibko podobo velikega zanimanja,/483/ ki vlada na nebeški sodbi, ko se pred Sodnikom vsega sveta imena v knjigi življenja podajajo na raziskavo. Božji Zastopnik se poteguje, da vsi, ki so premagali z vero v njegovo kri, dobijo odpuščanje svojih prestopkov in bodo znova vrnjeni v raj ter bodo kronani z njim kot sodediči prve oblasti. (Miha 4,8.) Satan si je prizadeval ljudi skušati in prevarati, ker je nameraval onemogočiti Božji načrt pri ustvarjanju človeka. Sedaj pa Kristus prosi, da bi bil uresničen, kakor da človek nikoli ne bi bil padel. Za svoje ljudstvo ne prosi samo za popolno odpuščanje in opravičenje, ampak tudi za sodelovanje v slavi in za prostor na svojem prestolu.

Medtem ko Jezus zastopa državljane svoje milosti, jih Satan pred Bogom obtožuje kot prestopnike. Vrhovni goljuf si prizadeva, da bi jih zapeljal v dvom, spodbudil k izgubi zaupanja v Boga, k ločitvi od njegove ljubezni in prestopanju njegovih zapovedi. Sedaj kaže na poročilo o njihovem življenju, na nepopolnost njihovega značaja, na njihovo nepodobnost s Kristusom, s čimer so osramotili svojega Odrešenika, in na vse grehe, v katere jih je zapeljal, da so jih storili, na vse to se sklicuje in zahteva, da postanejo njegovi državljani.

Jezus ne opravičuje njihovih grehov...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Jezus ne opravičuje njihovih grehov, vendar kaže na njihovo spokorjenje in vero ter prosi odpuščanje zanje z dviganjem svojih ranjenih rok pred Očetom in svetimi angeli, govoreč: Poznam jih po imenu, zapisal sem si jih na obe dlani svojih rok. "Božje daritve so potrt duh, potrtega in pobitega srca, o Bog, ne zametaš." (Ps 51,17.) Tožniku svojega ljudstva pa odgovarja: "Pokara naj te Gospod, Satan, da, pokaraj te Gospod, ki je izvolil Jeruzalem! Ali ni ta mož glavnja, potegnjena iz ognja?" (Zah 3,2.) Kristus bo svoje verne oblekel v svojo lastno pravičnost, da bi jih lahko pokazal svojemu Očetu kot "cerkev, ki nima madeža ali gube ali kaj enakega". (Ef 5,27.) Njihova imena so zapisana v knjigi življenja, in zanje je zapisano: "Hodili bodo z menoj v belih (oblačilih), ker so vredni." (Raz 3, 4.)/484/

Tako se bo popolnoma uresničila novozavezna obljuba: "Kajti odpustim njih krivico in ne bom se več spominjal njih grehov. V tistih dneh in v tistem času, govori Gospod, se bo iskala Izraelova krivica, pa ne bo nobene, Judovi grehi, a ne najde se jih nič, ker jim odpustim, katerim dam, da preostanejo. Tisti dan bo Gospodov odraslek v diko in slavo in sad zemlje v odliko in slavo njim, ki se ohranijo Izraelu. In zgodi se: Kdor preostane na Sionu in kdor preostane v Jeruzalemu, ga bodo svetega imenovali, vsakega, ki je za življenje zapisan v Jeruzalemu." (Jer 31,34; 50,20; Iz 4, 2.3.)

Preiskovalna sodba in brisanje grehov se morata dokončati pred drugim Gospodovim prihodom. Ker bo mrtvim sojeno po tem, kar je zapisano v knjigah, je nemogoče, da bi bili grehi izbrisani po končani sodbi, pri kateri se bo preiskovalo njihovo življenje. Ampak apostol Peter jasno izjavlja, da morajo biti grehi vernih izbrisani, ko pridejo "časi poživljenja od Gospodovega obličja in pošlje za vas določenega Maziljenca Jezusa". (Dej 3,19.20.) Ko bo preiskovalna sodba končana, bo Kristus prišel in prinesel s seboj plačilo vsakomur po njegovih delih.

Ko je veliki duhovnik v simbolični službi opravil očiščenje za Izraela, je prišel ven in blagoslovil ljudstvo. Tako se bo tudi Kristus prikazal na koncu svoje posredniške službe "ne zaradi greha, temveč v zveličanje njim, ki ga pričakujejo". (Heb 9,28.) Kakor je duhovnik odstranil grehe iz svetišča, izpovedujoč jih na glavo kozla za greh, tako bo tudi Kristus vse priznane grehe položil na Satana, povzročitelja in spodbujevalca greha. Kozel, ki je nosil Izraelove grehe, je bil odpeljan v puščavo. (3 Mojz 16,22.) Tako bo tudi Satan, na kogar bo padla krivda za vse grehe, v katere je zapeljal Božje ljudstvo, pregnan za tisoč let na tej zemlji, ki bo tedaj pusta in brez prebivalcev. Nazadnje pa bo pretrpel/485/ popolno kazen za greh v ognju, ki bo uničil vse brezbožnike. Tako bo veliki načrt zveličanja popolnoma uresničen z dokončno odstranitvijo greha in osvoboditvijo vseh, ki so se prostovoljno odpovedali zlu.

V času, ki je bil določen za sodbo - na koncu 2300 dni ali leta 1844 - se je začelo delo preiskovanja in brisanja grehov. Predmet raziskave bodo vsi, ki so sploh kdaj priznali Kristusovo ime. Živim in mrtvim bo sojeno po tem, "kar je bilo pisano v knjigah, po svojih delih". (Raz 20,12.)

Grehi, za katere ni bilo spokorjenja in niso bili opuščeni, ne bodo odpuščeni in zbrisani iz knjige, temveč bodo na dan Božje sodbe priče proti grešniku. Naj človek stori svoja hudobna dejanja pri dnevni luči ali v temni noči, so razgrnjena pred njim, s komer se moramo vsi srečati. Božji angeli so videli vsak storjeni greh in ga nezmotljivo zapisali. Greh je možno zanikati, skriti pred očetom, materjo, ženo, otroki in prijatelji. Morda nihče poleg grešnika nima niti najmanj pojma o krivdi, toda pred nebeškimi bitji bo vse odkrito. Tema najtemnejše noči, tajnost najbolj spretne prevare ne more skriti ene edine misli pred znanjem Večnega. Bog ima natančno poročilo o vsaki krivičnosti in o vsakem nepoštenem dejanju. Ne moremo ga prevarati z zunanjim videzom pobožnosti. Ne prevara se pri presoji značaja. Ljudje pokvarjenega srca lahko prevarajo človeka, Bog pa vidi vsako hinavščino in bere notranje življenje.

Kako svečana misel! Dan za dnevom ....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Kako svečana misel! Dan za dnevom se izgublja v večnosti in polni nebeške knjige s poročili. Izgovorjene besede in storjenega dejanja ne moremo nikoli več povrniti. Angeli so zapisali dobro in slabo. Najmogočnejši osvajalec na zemlji ne more uničiti poročila o samem enem edinem dnevu. Naša dejanja, naše besede in celo najbolj skrivne spodbude - vse to vpliva na odločitev o naši usodi za življenje ali smrt. Četudi jih pozabimo,/486/ bodo pričale za naše opravičenje ali obsodbo.

Kakor fotografija natančno pokaže obrazne poteze, tako natančno bo zapisan tudi značaj v nebeških knjigah. Toda kako malo nam je mar za poročilo, ki mora priti pred oči nebeških bitij. Ko bi ljudje lahko odstranili pajčolan, ki ločuje vidni svet od nevidnega, in ko bi lahko videli angele, ki zapisujejo vsako besedo in dejanje, s katero se bodo morali srečati pri sodbi, koliko besed, ki jih sicer izgovarjajo vsak dan, ne bi izgovorili, in koliko del ne bi naredili!

Pri sodbi se bo natančno raziskalo, kako smo uporabili zaupane darove. Kako smo uporabljali sredstva, ki so nam jih zaupala nebesa? Ali bo Gospod pri svojem prihodu dobil nazaj svoje z dobičkom vred? Ali smo spopolnili telesne, umske in duševne moči, ki nam jih je Bog dal, v slavo Bogu in svetu v blagoslov? Kako smo uporabili svoj čas, svoje pero, glas, denar in vpliv? Kaj smo naredili za Kristusa v osebi revnih, stiskanih, vdov in sirot? Bog nas je postavil za čuvaje svoje svete besede. Kaj smo storili z lučjo in resnico, ki nam je zaupana, da bi ljudi zmodrili za zveličanje? Nikakršne vrednosti nima priznanje, da verujemo v Kristusa. Prava je samo ljubezen, ki jo spremljajo dejanja. Nebeške oči samo po ljubezni vrednotijo naša dejanja. Kar koli je narejeno iz ljubezni, bo Bog priznal in nagradil, četudi se je človeškim očem zdelo še tako neznatno.

Skrita sebičnost ljudi je razgrnjena v nebeških knjigah. Tam je poročilo o neizpolnjenih dolžnostih do naših bližnjih in o zanemarjanju Zveličarjevih zahtev. Tam se bo videlo, kolikokrat so ljudje dali Satanu svoj čas, svoje misli in moči, ki so pripadale Kristusu. Žalosno je sporočilo, ki ga angeli nosijo v nebesa. Razumna ustvarjena bitja, tako imenovani Kristusovi sledilci, so popolnoma zasedeni z željo po doseganju bogastva ali po užitkih pozemskih zadovoljnosti. Denar, čas in moči se uporabljajo za razkazovanje/487/ in samopašnost, malo časa se posveča molitvi, raziskovanju Svetega pisma, preiskovanju samega sebe in priznavanju grehov.

Satan si izmišlja nešteto načrtov, da bi zaposlil naše misli, da se ne bi ukvarjali s tem, kar bi morali najbolje poznati. Vrhovni goljuf sovraži vzvišene resnice, ki nam kažejo na spravno daritev in vsemogočnega posrednika. Ve, da bo uspešen le tedaj, če odvrne misli od Jezusa in njegove resnice.

Tisti, ki želijo biti deležni blagoslovov Kristusovega posredništva, ničemur ne smejo dovoliti, da bi jih odvrnilo od dolžnosti spopolnjevanja svetosti v Božjem strahu. Namesto da dragocene ure posvetijo užitkom, okraševanju in težnjam po dobičku, se morajo posvetiti resnemu in gorečemu proučevanju besede resnice. Božje ljudstvo mora jasno in pravilno razumeti predmet svetišča in preiskovalne sodbe. Vsi morajo doseči osebno poznanje o položaju in delu našega Velikega duhovnika. Brez tega ne bodo mogli v tem času imeti prave vere ali ustrezati položaju, na katerega jih bo Bog postavil. Vsakdo bo rešil ali izgubil svojo dušo. Vsakdo čaka na obravnavo svoje zadeve pri Božji sodbi. Vsakdo mora stopiti pred obličje vzvišenega Sodnika. Zato je zelo pomembno, da vsak posameznik pogosto razmišlja o slovesnem prizoru, ko bo sodba sedla in se bodo knjige odprle; ko bo moral vsakdo z Danijelom vred vstati, da prejme svoj delež ob koncu dni.

Vsakdo, ki je dobil luč o teh zadevah,...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Vsakdo, ki je dobil luč o teh zadevah, mora pričati o vzvišenih resnicah, ki mu jih je Bog zaupal. Nebeško svetišče je središče Kristusovega dela za korist ljudi. Pomembno je za vsako človeško bitje na svetu. Odpira nam pogled na načrt zveličanja, vodi nas vse do konca časa in hkrati razodeva slaven konec boja med pravičnostjo in grehom. Najbolj pomembno je, da te stvari temeljito raziskujemo in smo pripravljeni odgovoriti vsakomur,/488/ kdor nas vpraša po vzrokih za naše upanje.

Kristusovo posredništvo za človeka v nebeškem svetišču je enako pomembno v načrtu zveličanja kakor njegova smrt na križu. S svojo smrtjo je začel delo, ki ga je po svojem vstajenju odšel dokončat v nebesih. Z vero moramo stopiti za zaveso, kamor je Jezus odšel pred nami. (Heb 6,20.) Tam bleščeče odseva luč z golgotskega križa. Tam lahko jasneje dojamemo skrivnosti odrešenja. Zveličanje ljudi je bilo izbojevano z neizmerno dragoceno nebeško daritvijo; darovana daritev zadošča vsem zahtevam prekršenih Božjih zapovedi. Jezus je odprl pot k Očetovemu prestolu. Po njegovem posredništvu lahko podajo pred Bogom iskrene želje vsi, ki prihajajo k njemu z vero.

"Kdor prikriva svoje pregrehe, ne bo imel sreče, kdor pa se jih obtoži in jih zapusti, doseže usmiljenje." (Preg 28,13.) Ko bi tisti, ki skrivajo svoje napake in jih opravičujejo, lahko videli, kako se Satan tega veseli ter se posmehuje Kristusu in svetim angelom, ko navaja njihova ravnanja, bi brž priznali in zavrgli svoje grehe. Satan poskuša s hibami njihovega značaja zavladati nad vsem bitjem in ve, da mu bo to uspelo, če jih bodo gojili. Zato si neprestano prizadeva prevarati Kristusove sledilce z zahrbtno zvijačnostjo, ko trdi, da jih ne morejo premagati. Toda Jezus se poteguje zanje z ranjenimi rokami in strtim telesom ter pravi vsakomur, kdor hoče hoditi za njim: "Dosti ti je moja milost. Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotek in iz srca ponižen: in najdete pokoj svojim dušam. Kajti moj jarem je sladek in moje breme je lahko." (2 Kor 12,9; Mat 11,29.30.) Zatorej naj nihče ne misli, da so njegove hibe neozdravljive. Bog nam bo dal vero in milost, da jih bomo premagali.

Sedaj živimo v času velikega dne sprave. Medtem ko je veliki duhovnik v starozavezni simbolični službi opravljal/489/ spravo za Izraelce, so vsi morali pokoriti svoje duše z izpovedovanjem grehov in ponižanjem pred Gospodom, da ne bi bili iztrebljeni iz ljudstva. Prav tako se morajo ponižati pred Bogom z žalostjo zaradi greha in z iskrenim spokorjenjem tisti, ki želijo, da bi jim imena ostala v knjigi življenja, sedaj v teh nekoliko preostalih dneh časa milosti, kolikor jih še imajo. Globoko in vestno morajo preiskati svoje srce. Zavreči morajo lahkomiselnega in nečimrnega duha, kateremu so se vdali mnogi kristjani po imenu. Hud boj čaka vsakega krotilca nagnjenosti k hudemu, ki hoče zavladati nad njim. Delo priprave je osebno delo. Ne bomo zveličani skupinsko. Pobožnost in čistost enih ne more nadomestiti pomanjkljivosti teh lastnosti pri drugih. Čeprav morajo priti pred Božjo sodbo vsi narodi, bo On vendar raziskal primer vsakega posameznika s takšno natančnostjo, kakor da ni na svetu nobenega drugega bitja. Vsakdo bo raziskan in mora biti zanj ugotovljeno, da je brez hibe, madeža ali česa takega.

Dogodki, ki so v zvezi s sklepnim delom sprave, so zelo svečani. Imajo usodni pomen. Sedaj zaseda sodba v nebeškem svetišču. Že mnogo let se opravlja to delo. Kmalu - nihče ne ve, kdaj - se bo prešlo na primere živih. Naše življenje se bo raziskalo v sveti Božji navzočnosti. Bolj kakor kdaj prej mora v našem času vsak človek sprejeti Zveličarjev opomin: "Pazite, bedite in molite, kajti ne veste, kdaj je ta čas. Ako se torej ne zbudiš, pridem kakor tat in ne boš vedel, ob kateri uri pridem nad tebe." (Mar 13,33; Raz 3,3.)

Ko pa se bo končala preiskovalna sodba, bo usoda vseh zapečatena za življenje ali smrt. Čas milosti bo potekel kratek čas pred Gospodovim prihodom z nebeškimi oblaki. Kristus misli na ta čas, ko nam govori v Razodetju: "Kdor dela krivico, naj jo dela še, in kdor je nesnažen, bodi še nesnažen; in kdor je pravičen, delaj še bolj pravico,/490/ in sveti naj se še bolj posvečuje. Glej, pridem hitro in moje plačilo z menoj, da povrnem vsakemu, kakor je njegovo delo." (Raz 22,11.12.)

Pravičniki in grešniki bodo tedaj živeli na svetu še v svojem stanju umrljivosti - sejali bodo in gradili, jedli in pili, ne da bi se zavedali, da je gori v svetišču izgovorjena zadnja in nepreklicna odločitev. Ko je pred potopom Noe stopil v barko, je Bog za njim zaprl vrata in onemogočil brezbožnim vstopiti. Ljudje so še sedem dni vodili brezskrbno in razuzdano življenje, zasmehovali opomine, grozeče sodbe, a niso vedeli, da je njihova usoda že odločena. Zveličar pravi: "Tako bo prihod Sina človekovega." (Mat 24,39.) Tiho in neopazno kakor tat ponoči bo prišla usodna ura, ki bo odločila usodo vsakega človeka in grešnim ljudem za vselej odvzela ponujeno milost.

"Čujte torej ... da vas, ko pride nagloma, ne najde spečih." (Mar 13, 35.36.) Nevarno je stanje njih, ki so se utrudili od budnosti in se vdali privlačnostim sveta. Medtem ko se trgovec popolnoma vdaja svoji tekmi za dobičkom, medtem ko ljubitelj zabav išče užitke in medtem ko hči mode daje nase svoj nakit - Sodnik vse zemlje izreka obsodbo: "Pretehtan si bil na tehtnici in prelahek si se izkazal." (Dan 5,27.)


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Ellen G. White: Veliki boj med Kristusom in Satanom

29. Izvor zla

Mnoge ljudi zelo bega izvor zla in vzrok njegovega obstoja. Vidijo greh z njegovimi strašnimi posledicami, bolečine in pustošenja ter se sprašujejo, kako lahko vse to obstaja pod vladavino njega, ki ima neizmerljivo modrost, moč in ljubezen. To je skrivnost, za katero ne najdejo pojasnila. V svoji negotovosti in dvomu so slepi za tako jasne in za zveličanje pomembne resnice, ki so nam razodete v Božji besedi. So ljudje, ki si prizadevajo spoznati glede obstoja greha to, česar Bog nikoli ni razodel, in zato niti ne morejo najti rešitve za svoje težave. A tisti, ki so nagnjeni k dvomu in kritiziranju, jemljejo vse to kot opravičilo za zavračanje besed Svetega pisma. Drugi spet ne morejo najti rešitve te velike težave, ker so izročila in napačne razlage potemnila svetopisemski nauk o Božjem značaju, o naravi njegove vladavine in o načelih njegovega ravnanja z grehom.

O izvoru greha ni možno dati takšne razlage, ki bi lahko upravičila njegov obstoj. Vendar o izvoru in končni usodi greha lahko razumemo toliko, da nam je jasna Božja pravičnost in dobrota v vsem njegovem ravnanju z zlom. Sveto pismo najjasneje uči,/492/ da Bog nikakor ni odgovoren za nastanek greha in da nikakršno samovoljno prikrajševanje Božje milosti niti kakršna koli nepopolnost v njegovem vladanju nista dala povoda za snovanje vstaje. Greh je pritepenec, za katerega obstoj ni možno podati razloga. Je skrivnosten, nerazložljiv, z opravičevanjem pa bi ga zagovarjali. Ko bi se zanj lahko našlo kakšno opravičilo ali razlog za njegov obstoj, bi prenehal biti greh. Naša edina razlaga greha je ta, ki je dana v Božji besedi: greh je protizakonje; je udejanjanje načel, ki nasprotujejo vzvišenemu zakonu ljubezni, na katerem je ustanovljena Božja vladavina.

Preden se je pojavilo zlo, sta v vsem vesolju vladala mir in veselje. Svet je bil v popolni skladnosti s Stvarnikovo voljo. Ljubezen do Boga je bila nad vsem, ljubezen drug do drugega pa je bila nepristranska. Kristus, Beseda in edinorojeni Božji Sin, je bil eno z večnim Očetom - eno v naravi, značaju in namenih - edino bitje v vsem vesolju, ki je moglo vedeti za vse Božje načrte in namene. Oče je po Kristusu ustvaril vsa nebeška bitja. "V njem je bilo ustvarjeno vse, v nebesih in na zemlji, vidno in nevidno, ali prestoli ali gospostva ali poglavarsta ali oblastva." (Kol 1,16.) In Kristusu so enako kakor Očetu vsa nebesa izkazovala vdanost.

Zakon ljubezni je temelj Božje vladavine, zato je bila blaginja vseh ustvarjenih bitij odvisna od njihovega popolnega ujemanja z njegovimi načeli pravičnosti. Bog pričakuje od vseh svojih ustvarjenih bitij službo ljubezni - spoštovanja, ki temelji na razumnem vrednotenju njegovega značaja. Ni zadovoljen z izsiljeno zvestobo, zato je dal vsem bitjem svobodno voljo, da bi mu prostovoljno služila.

Bil pa je nekdo, ki se je odločil zlorabiti svobodo. Greh se je pojavil v njem, ki je bil poleg Kristusa najbolj spoštovan od Boga in je bil med nebeškimi prebivalci najvišji po moči in časti. Lucifer je bil pred padom/493/ kerub zaslanjalec, svet in čist. "Tako pravi Gospod Jahve: Pečat dovršenosti si bil, poln modrosti in popoln v lepoti; bil si v Edenu, Božjem vrtu; vsakovrstno žlahtno kamenje je bilo tvoje pokrivalo. ... Bil si maziljenec, kerub, ki zaslanja; in jaz sem te postavil, da si bil na Božji sveti gori; sredi ognjenih kamnov si se sprehajal. Popoln si bil v svojih dejanjih od dne, ko si bil ustvarjen, dokler se ni našla nepravičnost na tebi." (Ezek 28,12-15.)

Lucifer bi bil lahko ohranil Božjo.....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Lucifer bi bil lahko ohranil Božjo naklonjenost, lahko bi bil priljubljen in spoštovan od vse nebeške vojske, a vse svoje plemenite sposobnosti bi bil lahko uporabil v blagoslov in za poveličanje Stvarnika. Ampak prerok pravi: "Srce se ti je prevzelo zavoljo tvoje lepote, pokvaril si svojo modrost vpričo svojega sijaja." (Vr. 17.) Lucifer je po malem popustil želji po poviševanju samega sebe. "Naredil si svoje srce kakor Božje. Ti si pač govoril v svojem srcu: V nebesa se dvignem, nad vsemogočnega Boga povišam svoj prestol in sedel bom na gori zborovanja, na skrajnem severu. Dvignem se nad višave, ogrnjene z oblaki, enak bom Najvišjemu." (Ezek 28,6; Iz 14,13.14.) Namesto da bi si Lucifer prizadeval nad vse povišati Boga v mislih in srcih Božjih ustvarjenih bitij, si je zaželel njihovo službo in češčenje pridobiti zase. In ker si je ta angelski knez zaželel čast, katero je neizmerni Oče dal svojemu Sinu, je hrepenel po oblasti, do katere je imel pravico samo Kristus.

Vsa nebesa so z veseljem odsevala Stvarnikovo slavo in oznanjala njegovo pravičnost. Dokler koli je bil Bog tako spoštovan, sta povsod vladala mir in veselje. Nebeško harmonijo pa je zmotil razglašeni ton. Samopoviševanje in služba samemu sebi, ki se ne ujemata s Stvarnikovim načrtom, sta prebudila temne slutnje pri njih, ki jim je bilo najvišje delo poviševati Boga. Nebeški svet je razpravljal z Luciferjem. Božji Sin mu je pokazal na Stvarnikovo velikost, dobroto in pravičnost ter na sveto in nespremenljivo naravo njegovih zapovedi. Sam Bog je vzpostavil red v nebesih,/494/ Lucifer pa bi z odstopanjem od njega prezrl svojega Stvarnika in samega sebe pahnil v pogubo. Toda ta opomin, ki je bil dan edino iz neizmerljive ljubezni in usmiljenja, je izzval še večjega duha nasprotovanja. Lucifer je dovolil, da je nad njim zavladala nevoščljivost do Kristusa, in postajal je vse bolj neomajen.

Ponosen na svojo slavo je hrepenel po nadoblasti. Visokih časti, ki so mu bile izkazane, ni cenil kot Božjega daru, in te v njem niso prebudile hvaležnosti do Stvarnika. Hvalil se je s svojo slavo in vzvišenim položajem in hrepenel po izenačenju z Bogom. Nebeške čete so ga ljubile in spoštovale. Angeli so se veselili, ker so smeli izvrševati njegove ukaze, on pa je bil bolj kakor vsi obdarjen z modrostjo in slavo. Božji Sin je bil priznan za vladarja nebes ter bil po moči in oblasti enak Očetu. Kristus se je o vsem posvetoval z Očetom, medtem ko Luciferju ni bilo dovoljeno, da bi poznal prav vse Božje namene. Ta mogočni angel se je vprašal: "Zakaj bi imel Kristus vrhovno oblast? Zakaj ga mora tudi Lucifer spoštovati?"

Lucifer je zapustil prostor v neposredni Božji bližini in odšel med angele sejat duha nezadovoljnosti. Svoje delo je opravljal na skrivaj in skrival svoje prave namene pod videzom globokega spoštovanja do Boga. Tako se je trudil izzvati nezadovoljnost do zakonov, po katerih se ravnajo vsa nebeška bitja. Zanje je trdil, da so nepotrebna omejitev. Satan je dokazoval, da morajo angeli poslušati glas svoje lastne volje, ker so po naravi sveti. Prizadeval si je v njih izzvati sočutje do samega sebe, zato jim je vse prikazal tako, da je Bog nepravično ravnal z njim, ko je Kristusu izkazal najvišjo čast. Trdil je, da večje oblasti in časti zase ne išče, da bi povišal samega sebe, temveč želi zagotoviti svobodo vsem nebeškim prebivalcem, da bi s tem lahko dosegli višjo življenjsko stopnjo.

Bog je v velikem usmiljenju dolgo trpel Luciferja.....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Bog je v velikem usmiljenju dolgo trpel Luciferja. Ni ga takoj odstranil z vzvišenega položaja, ko je začel izzivati duha nezadovoljnosti, celo tedaj ne,/495/ ko je začel širiti svoje napačne zahteve med angeli. Dolgo mu je bilo dovoljeno ostati v nebesih. Pogosto mu je bilo ponujeno odpuščanje pod pogojem, da se spokori in podredi. Storjeni so bili takšni napori, kakršne si je lahko zamislila le neizmerljiva ljubezen in modrost, da bi ga prepričala o njegovi zmoti. V nebesih se nikoli dotlej ni vedelo za duha nezadovoljnosti. Lucifer niti sam v začetku ni vedel, kam ga vodijo njegove misli; ni razumel prave narave svojih čustev. Ko pa mu je bilo dokazano, da je njegovo nezadovoljstvo neupravičeno, se je prepričal, da nima prav in da so Božje zahteve pravične ter jih mora kot takšne pripoznati pred vsemi nebesi. Če bi bil to storil, ne bi rešil le samega sebe, ampak tudi mnogo angelov. V tem času še ni popolnoma pokazal svoje nezvestobe do Boga. Čeprav se je odpovedal svojemu položaju kot angel zaslanjalec, bi bil vendar spet lahko postavljen v svojo službo, ko bi se bil vrnil Bogu s priznanjem Stvarnikove modrosti in z zadovoljnostjo, da zaseda prostor, ki mu je bil določen po vzvišenem Božjem načrtu. Ošabnost pa mu je preprečevala, da bi se podredil. Trmasto je zagovorjal svoja ravnanja in trdil, da ne potrebuje spokorjenja, ter odkrito stopil v veliki boj proti Stvarniku.

Uporabil je vse moči svojega močnega duha, da bi si z goljufijo zagotovil simpatije angelov, ki so bili pod njegovim poveljstvom. Celo dejstvo, da ga je Kristus opomnil in posvetoval, je tako popačil, da je bilo uporabno za njegove izdajalske namene. Njim, s katerimi ga je povezovalo najprisrčnejše zaupanje, je govoril, da je nepravično obsojen, da se njegov položaj ne ceni in se mu omejuje svoboda. Ker ni bil zadovoljen samo s popačitvijo Kristusovih besed, je začel pačiti resnice in odkrito širiti laži z obtoževanjem Božjega Sina, češ da ga hoče ponižati pred nebeškimi prebivalci. Prav tako je poskušal lažno obtožiti angele, ki so ostali zvesti Bogu. Vse, ki jih ni mogel zapeljati in pridobiti na svojo stran, je obtožil, da so ravnodušni do blaginje nebeških bitij. Prav za tista dela, ki jih je delal sam, je obdolžil nje,/496/ ki so ostali zvesti Bogu. Da bi podprl svoje obtožbe o Božji nepravičnosti do njega, se je lažno zatekel k popačevanju Stvarnikovih besed in dejanj. Njegov cilj je bil zmesti angele s spretno popačitvijo Božjih namenov. Vse, kar je bilo preprosto, je zavil v skrivnostnost, s spretnim popačenjem dejstev pa je izzval dvom o najbolj jasnih Gospodovih izjavah. Njegov vzvišeni položaj, ki je bil tako v tesni zvezi z Božjo vladavino, je dal njegovim predstavitvam še večjo moč, in mnogi so bili zapeljani, da so se mu pridružili pri uporu zoper nebeško oblast.

Bog je v svoji modrosti dovolil Satanu nadaljevati delo, dokler se duh nezadovoljnosti ni spremenil v odprti upor. Satanovi nameni so se morali popolnoma razkrinkati, da bi vsi lahko spoznali njihovo pravo naravo in namen. Lucifer kot pomaziljeni kerub je bil zelo vzvišen; nebeška bitja so ga zelo ljubila, in on je imel močan vpliv nanje. Božja vladavina ni zajemala samo prebivalcev nebes, temveč tudi druge svetove, ki jih je ustvaril. Satan je menil, da bo lahko vpletel v upor tudi prebivalce drugih svetov, če se mu to posreči najprej pri nebeških angelih. Z veliko spretnostjo jim je razložil svoje stališče in uporabil zvijačo in laž, da bi dosegel svoj cilj. Njegova moč goljufanja je bila ogromna. Ko pa se je ogrnil s plaščem laži, je imel večji uspeh. Niti zvesti angeli niso mogli docela spoznati njegovega značaja in videti, kam vodi njegovo delo.

Satan je bil tako visoko cenjen,...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!